Vrt Damjane Golavšek, kjer poje duša in raste narava
Na vrtu Damjane Golavšek v Vipavski dolini se prepletajo dišeče rastline, družinski spomini, ustvarjalnost in ljubezen do narave.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Damjano Golavšek že desetletja poznamo z glasbenih in gledaliških odrov, precej manj ljudi pa ve, da se ob njenem domu v Vipavski dolini skriva prav poseben vrt. Z možem Čarlijem Novakom ga ustvarjata že skoraj dvajset let, brez vnaprej izdelanega načrta in brez pomoči krajinskega arhitekta.
Nastaja počasi, iz njunih zamisli, spominov in ljubezni do narave. Med zelenjem, skalami, drevesi s simbolnim pomenom in dišečimi zasaditvami je zrasla intimna vrtna kulisa, ki si jo občasno izposodijo celo za snemanje videospotov. Damjana svojega zelenega sveta ne razkazuje pogosto, zato smo bili toliko bolj veseli, da nam je odprla njegova vrata in z nami delila delček svoje vrtne strasti.
Dom, ki sta ga našla tik pred obupom
Vipavska dolina je znana po slikovitih vaseh, milejših zimah, vročih poletjih in burji, ki od tamkajšnjih prebivalcev zahteva precej prilagajanja. Vse to Damjane in Čarlija ni odvrnilo, ko sta pred približno dvema desetletjema izbrala prazno parcelo, v kateri marsikdo drug morda ne bi prepoznal pravega potenciala.
Kar nekaj časa sta iskala primeren prostor za svoj dom. Ravno ko sta že skoraj obupala, se jima je ponudila parcela, ki je bila dovolj velika za hišo in vrt, ob njenem robu pa je tekel še potoček. Ta ju je sprva nekoliko skrbel, pozneje pa se je izkazalo, da vrtu daje poseben značaj in občutek neposredne povezanosti z okoliško naravo.
Ko sta začela graditi atrijsko hišo, je pomemben del zasnove postala velika terasa, na katero se skozi steklena vrata odpira dnevna soba. Tudi številna druga okna niso namenjena le temu, da bi v notranjost spustila čim več svetlobe. Skoznje se odpirajo pogledi na zelenje, zato vrt ni nekaj, kar se začne šele za hišnim pragom, temveč je ves čas del bivalnega prostora.
Parcela se razteza med cesto in potokom ter nima klasične, pravilne oblike. Prav ta posebnost je omogočila, da je na njej nastal vrt, ki se obiskovalcu ne razkrije naenkrat. Bolj kot urejena površina ob hiši spominja na manjši park, po katerem se sprehajamo med različnimi ambienti in vedno znova odkrijemo kaj novega.
Vrt brez načrta, a z veliko premisleka
Damjana in Čarli pri oblikovanju vrta nista sodelovala s strokovnjakom. Vse zasaditve in vrtne motive sta ustvarila sama, po lastnem občutku in izvirni domišljiji. To se na vrtu tudi opazi: ne deluje, kot bi bil preslikan iz priročnika ali sestavljen po trenutno priljubljenih smernicah, temveč nosi izrazit pečat svojih ustvarjalcev.
Damjana se o rastlinah nenehno izobražuje. Bere knjige in vrtnarske revije, išče informacije na spletu ter temeljito razišče vsak izziv, ki se pojavi na vrtu. Kljub temu tujih rešitev ne prenaša neposredno v svoj prostor. Vsaka rastlina in vsak vrtni element dobita mesto na podlagi občutka, ki se porodi med sprehodom po vrtu.
Prizna, da kot tehtnica odločitev včasih ne sprejme zlahka. Preden izbere pravo mesto za novo rastlino, lahko mine kar nekaj časa, vendar se premislek praviloma obrestuje. Vrt zato ne učinkuje togo ali pretirano načrtovano, temveč se njegovi deli med seboj povezujejo z naravno lahkotnostjo.
Čeprav se Damjana skromno opisuje kot vrtnarska ljubiteljica, pogovor z njo hitro pokaže, da si je z leti nabrala izjemno veliko znanja. Rastline dobro pozna, težav se loteva vztrajno in rešitve ne išče na pamet. Če na vrtu kaj ne uspe, jo zanima, zakaj se je to zgodilo in kaj lahko naslednjič naredi drugače.
PREBERITE TUDI:
Kar zraste na vrtu, najde pot tudi v kuhinjo
Njena ustvarjalnost se ne konča med gredicami. Vrtne rastline zna vključiti tudi v kuhinjo in domačo kozmetiko. Ukvarja se z destilacijo, pripravlja kreme in mila, kuha marmelade ter ustvarja sladice, pri katerih se znanje o sestavinah prepleta z izrazitim občutkom za lepoto.
Pri tem ne gre zgolj za željo po popolnem rezultatu. V ozadju je predvsem veselje do ustvarjanja in razveseljevanja ljudi, ki jih ima rada. Podobno kot na odru tudi doma svojo energijo usmerja v doživetje drugih, a vrt in vse, kar ji ponuja, sta hkrati prostor, kjer nekaj ustvari tudi zase.
Naravi pušča vse bolj proste roke
Vrt se je z leti spreminjal, skupaj z njim pa tudi Damjanin odnos do njegove nege. Na začetku je bila precej bolj natančna. Zaradi prirojene potrebe po urejenosti je želela imeti rastline ves čas pod nadzorom, danes pa jim vse pogosteje dovoli, da rastejo tudi po svoje.
Ne vznemiri je več vsaka nepravilnost na zelenici, prav tako ne kakšen obgrizen list ali grm, ki se razraste nekoliko bolj divje, kot je bilo zamišljeno. Vrt zanjo ni več prostor, v katerem bi moralo biti vse brezhibno, temveč živ sistem, ki se odziva na vreme, letne čase, živali in tudi na obdobja, ko mu zaradi dela ne more nameniti toliko časa.
Ob predstavah je včasih še vedno veliko zdoma. Takrat rastline hitro pokažejo, da jo pogrešajo, vendar Damjana zaradi tega ne zažene preplaha. Ko se vrne in jim znova nameni svojo pozornost, se vrt postopoma postavi nazaj v ravnovesje. Tudi to je del njegovega ritma.
Vrt kot najbolj naravna telovadnica
Delo na veliki parceli zahteva precej moči in vztrajnosti, a Damjana se ne izogiba niti težjim opravilom. Obrezuje drevesa, pleve, skrbi za kompost in zaliva tudi najbolj oddaljene dele vrta. Pri tem uporablja nekaj sto metrov dolgo cev, po kateri priteka voda iz izvira na drugi strani ceste.
Na voljo ima tudi vodo iz potoka, vendar jo uporablja le za okrasne rastline, saj je analiza pokazala, da zaradi onesnaženosti ni primerna za zalivanje zelenjadnic. Takšne omejitve zahtevajo nekaj dodatne iznajdljivosti, vendar so za Damjano preprosto del življenja z vrtom.
Fizično delo med rastlinami ji pomaga ohranjati kondicijo, obenem pa jo prizemlji po nastopih in obveznostih. Na vrtu so opravila vedno konkretna: nekaj je treba obrezati, drugo zaliti, tretje presaditi. Rezultat dela je viden, vendar nikoli dokončen, saj narava že naslednji dan pripravi novo nalogo.
Ko se navadimo tudi na divje obiskovalce
Damjano je nekoč najbolj skrbela možnost, da bi med delom srečala kačo, saj v Vipavski dolini živijo tudi strupenjače. Strah je bil tako izrazit, da je razmišljala celo o tem, ali bi lahko imela doma protistrup. Z leti se je na živalske obiskovalce privadila in divje življenje na vrtu začela opazovati z več radovednosti in spoštovanja.
Kljub temu previdnost ni odveč. Pred časom je po domnevnem ugrizu pajka doživela močno reakcijo, zaradi katere je potrebovala bolnišnično zdravljenje. Izkušnja jo je opozorila, da pri seganju med gosto rastje in opravljanju dela, pri katerem ne vidimo dobro, kam polagamo roke, tudi na domačem vrtu velja ravnati preudarno.
Med cvetjem se umirijo vsi čuti
Na vrtu sta uredila tudi zelenjavne gredice in visoke grede, toda Damjano najbolj privlačijo cvetoče rastline, še posebno tiste, ki prijetno dišijo. Eden njenih najljubših trenutkov je spomladansko jutro, ko vrt že dehti, ona pa se bosa sprehodi med rastlinami in za nekaj časa pozabi na vse drugo.
Z rastlinami včasih spregovori, jih poboža ali jim celo zapoje. Vrt je tako postal tudi intimno zavetje, v katerem lahko preizkuša glas in vadi brez občutka, da jo kdo posluša. Med zelenjem petje ni nastop, temveč naraven del njenega stika s prostorom.
Nekatera drevesa imajo zanjo še poseben pomen. Skoraj vsako je bilo posajeno v spomin ali v čast kateremu od družinskih članov, nekatera tudi ob rojstvu vnukov. Drevesa zato niso le del zasaditve, ampak živi označevalci pomembnih odnosov in dogodkov. Ko rastejo, z njimi rastejo tudi družinske zgodbe.
Skale kot simbol moči in trdnosti
Simbolnega pomena nimajo le drevesa. Pomembne so tudi velike skale, ki sta jih Damjana in Čarli že na začetku ustvarjanja vrta pripeljala iz okoliškega kamnoloma ter jih premišljeno umestila med zasaditve.
Damjano spominjajo na zmaja, simbol, s katerim se čuti povezano tudi prek kitajskega horoskopa. V njem prepoznava moč, vitalnost, plemenitost, ognjeno energijo in sposobnost duhovne prenove. Skale med bujnim rastjem ne prevladujejo, vendar vrtu dajejo občutek trdnosti in trajnosti. Medtem ko se zasaditve spreminjajo iz meseca v mesec in iz leta v leto, ostajajo skale njegov stabilni temelj.
Vrt, ki odraža svoja ustvarjalca
Ko smo z Damjano in Čarlijem sedeli za mizo ter se pogovarjali o vrtu, rastlinah in življenju, je bilo mogoče razumeti, zakaj ta prostor deluje tako prijetno. Ne zato, ker bi bilo v njem vse popolno, temveč ker se v njem prepletajo ustvarjalnost, sproščenost in osebne zgodbe ljudi, ki sta ga zasnovala.
Vrt v Vipavski dolini ni nastal po enotnem načrtu in nikoli ne bo zares dokončan. Spreminja se skupaj z rastlinami in svojima lastnikoma. V njem je danes več svobode kot nekoč, nekoliko manj potrebe po nadzoru in vse več zaupanja v naravo. Prav zato ne deluje kot razstavni prostor, temveč kot resničen, živahen in oseben vrt.
Damjani in Čarliju smo hvaležni, da sta nam odprla vrata svojega doma. Delček njunega zelenega sveta pa lahko skozi fotografije doživite tudi sami.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
