Ko se poletje približuje h koncu, se počasi spreminja tudi videz naše terase … Bleščava rastlin počasi ugaša, vročinski udari pa so katero od njih tudi tragično pokončali. Je tako čas, da se počasi poslovimo od svoje dnevne sobe na prostem? Odgovor je odločen NE. Preberite, kako jo lahko na hitro osvežite, da boste v njej lahko uživali vse do takrat, ko vas bo z nje končno pregnalo mrzlo poznojesensko vreme.

Malce drugače pa je, ko pozornost namenimo našim cvetočim lepoticam. Če jih ne želimo gojiti za prodajo, se pobiranja njihovih semen lahko lotimo povsem sproščeno, v prvi vrsti za zabavo in morda malenkost tudi zato, da bomo naslednjo sezono lahko skrbeli tudi za njihove potomce.

Če ste bolj kreativne narave in radi slikate, ste zagotovo že kdaj pomislili, da bi iz rastlin na domačem vrtu "izdelali" tudi domačo barvo. To je vsekakor mogoče, najbolj pisano barvno paleto pa lahko zagotovimo, če barvilne rastline z vrta, ki smo jih vzgojili sami, kombiniramo z divjimi rastlinami, ki rastejo na obronkih domačih gredic, na bližnji jasi, v gozdu, za cesto, med asfaltom ali celo v mestnem parku.

V duhu trajnostnega vrtnarjenja pogosto poudarjamo tudi pomen recikliranja. Tako lahko recikliramo tudi ostanke mrtvega drevja, med njimi tudi korenine, debla in štore. Namesto da bi jih odpeljali na zbirališča zelenega odreza, lahko nekatere najlepše primerke koristno uporabimo v vrtu. V resnici jih recikliramo in jim s tem, ko jim dodelimo novo vlogo, ponudimo novo priložnost za življenje.

Kasneje v letu, ko narava zaspi in si oddahne od celoletnega dela, se nam še kako toži po cvetju, ki bi ga lahko uporabili za ustvarjanje. Razen seveda, če izkoristimo pravi čas in si cvetje z domačih vrtov za zimske dni pripravimo že sedaj. To je seveda povsem mogoče, le ob pravi tehnološki zrelosti moramo pravo cvetje pobrati in ga posušiti.

Tradicionalno so linije v vrtovih ravne in oglate, saj so tako vrtovi bolj pregledni, lažja je tudi organizacija prostora. A v krajinskem oblikovanju se v želji po sledenju čim bolj naravnemu videzu rojeva nov trend – namerno vključevanje krožnih linij. Morda se nad krožnimi linijami navdušite tudi sami.

Avgust je čas, ko paradižnik doseže vrhunec rodnosti. Prav zdaj pa je ključno, da mu namenimo pravo nego, saj lahko le tako zagotovimo pridelek še v septembru in pogosto vse do prvih jesenskih slan. Paradižnik je namreč rastlina, ki jo močno zaznamujejo okoljski dejavniki, zato lahko z ustreznimi ukrepi močno vplivamo na njegovo zdravje in rodnost.

Ste morda sedaj, ko veliko rastlin že semeni, pomislili, da bi pridelovali lastna semena? Marsikdo je spoznal, da je doma pridelano seme, če je seveda pridelano pravilno, bolje kaljivo, vrtnine iz njega pa okusnejše. A ni dovolj, da seme le poberemo ... Preverite, kaj je ob tem tudi treba vedeti in upoštevati.

Marsikdo meni, da z odlaganjem zelenega odreza v gozd slednjemu pomagamo, saj s tem spodbujamo nastanek komposta in tako hranimo zemljo, le malokdo pa pomisli, da je v zelenem kupu potencialno lahko kar nekaj invazivk, ki se bodo namesto v kompost spremenile v nove rastline in se začele neovirano širiti …

Ko govorimo o zelenem raju, je to lahko prav vsak kotiček našega doma, ki ga spremenimo v zeleno oazo, da bi se v njej napajali lepote narave in uživali v družbi svojih zelenih ljubljenk. In prav terasa je bila zame tista utež na tehtnici, ki me je prepričala, da sem se iz rodne Ljubljane preselila v predmestno vas in si v novem domu začela ustvarjati mlado družino. Po skoraj 20 letih pa je čas prinesel svoj davek in moj zeleni raj je nujno potreboval obnovo …

Medtem ko nas sončni žarki toplo božajo z neba, na naših gredicah rumeno žarijo sončnice. Njihovi veliki cvetovi so kot majhna sonca, ki nas prav magnetno zapeljujejo in nas vabijo k občudovanju. Te cvetlice imajo res prav posebno moč, in tudi če na vašem vrtu raste le ena, je verjetno ta pogosto pod žarometi vaše pozornosti. Kako dobro pa jih res poznamo?

Če se vam tako vrt ob koncu poletja zdi nekoliko dolgočasen in nič kaj posebnega, je to verjetno zato, ker v njem ni prave središčne oziroma fokusne točke ali pa je ta premalo izpostavljena. Kaj pa to sploh je in kako jo določimo?

Paradižnik je še vedno, kljub številnim težavam, ki jih občasno povzroča, najbolj priljubljena slovenska vrtnina. Njegova semena lahko shranimo dokaj enostavno in si tako priskrbimo nove sadike več vrst zapored. Preverite kako.

Tisti, ki ste poletje preživeli vsaj nekaj dni v mediteranskih krajih, zagotovo niste prezrli zelenih in cvetočih lepotic, ki rastejo ob domačih hišah. Tudi mene vedno prevzamejo, a ugotavljam, da o njih še vedno vemo premalo. Da bi jih malce spoznali in se preizkusili tudi v "prenašanju" morskih spominov na domači vrt, sem se odločila, da trem lepoticam, ki so letos name naredile še posebno močen vtis, posvetim ta prispevek.

V zadnjih letih opažamo, da je kakovost semena tujeprašnic na trgu izredno slaba, kaljivost pa skoraj ničelna. Najbolj se to vidi pri korenčku in peteršilju. Da bi se izognili tveganju, je tako najbolj priporočljivo, da seme pridelamo sami iz letošnjih rastlin na vrtu. A moramo pri tem poznati nekaj pravil ...

Solata v vrtu pridno raste in morda ste pomislili, da bi prihranili nekaj semen za naslednje leto. Pa je to smiselno in kako sploh si lahko zagotovimo kakovostno seme domače solate?

Poletje se je prevesilo v drugo polovico in čas je, da začnemo razmišljati tudi o vrtninah za jesen. Dve med njimi, ki ju sejemo oziroma sadimo v teh dneh, sta kitajski kapus in pak choi. Čeprav imeni zvenita bolj azijsko kot slovensko, gre za zelo koristen jesenski dodatek tudi na naših vrtovih. Ste ju že posadili?

Prav sedaj ponosni lastniki močvirskih hibiskusov ponosno občudujejo njihove ogromne cvetove. A marsikdo se prestraši, ker večina cvetov uvene že v dnevu ali dveh. Ker so tako veliki, je še toliko bolj očitno ... Pa je takšno hitro odcvetanje normalno ali je znak težav?

Pokanje plodov paradižnika je težava, ki jo pozna skoraj vsak vrtičkar, ne glede na to, ali paradižnik goji na prostem ali v rastlinjaku. Čeprav gre pogosto le za estetsko napako in so plodovi še vedno užitni, razpoke oslabijo zaščitno kožico in povečajo možnost gnitja ter okužb. Z razumevanjem vzrokov in pravočasnimi ukrepi lahko ta pojav močno zmanjšamo.

Brušenje rezil kosilnice se morda zdi enostavno opravilo, a nepravilna izvedba lahko povzroči več škode kot koristi. Če se tega lotimo sami, je dobro poznati najpogostejše napake, ki se jim velja izogniti.