Zakaj pokajo plodovi paradižnika in kaj storiti, ko se to že zgodi?
Vzrok za pokanje paradižnikov je pogosto povsem preprost. Odkrijte, kako z pravilnim zalivanjem, zastirko in kalijem rešiti svoj pridelek pred gnitjem!
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pokanje plodov paradižnika je težava, ki jo pozna skoraj vsak vrtičkar, ne glede na to, ali paradižnik goji na prostem ali v rastlinjaku. Čeprav gre pogosto le za estetsko napako in so plodovi še vedno užitni, razpoke oslabijo zaščitno kožico in povečajo možnost gnitja ter okužb. Z razumevanjem vzrokov in pravočasnimi ukrepi lahko ta pojav močno zmanjšamo.
Zakaj pride do pokanja plodov
Najpogostejši razlog za pokanje plodov je neenakomerna oskrba z vodo. Ko rastline po sušnem obdobju nenadoma dobijo večjo količino vlage, plodovi hitro vsrkajo vodo in se začnejo širiti, kožica pa se ne more raztegniti dovolj hitro, zato poči. Takšne situacije so pogoste po močnem dežju, zlasti v vročih poletnih dneh, ali ob nerednem zalivanju.
PREBERITE TUDI:
Do pojava pogosto prihaja v rastlinjakih in pod nadstreški, kjer je sicer temperaturno nihanje čez dan in noč manjše kot na prostem, a hkrati lahko razlike v vlažnosti tal postanejo večje zaradi načina zalivanja. Če se rastline zaliva poredko in obilno, lahko po sušnem obdobju dobijo naenkrat veliko vode, kar sproži pokanje. Prav tako se v rastlinjaku ob močni sončni pripeki tla hitro izsušijo, še posebno če nimamo namakalnega sistema in vedno zalivamo »na pamet«.
Bolj dovzetne za pokanje so tudi nekatere sorte, predvsem tiste s tanjšo kožico, a pokajo lahko tudi debeloplodne vrste. Na pojav vpliva tudi prehranska oskrba – pomanjkanje kalija, ki krepi celične stene in elastičnost plodov, povečuje verjetnost razpok.
Kako zmanjšati možnost pokanja
Za preprečevanje pokanja je ključna redna in enakomerna oskrba z vodo. Zalivamo raje večkrat po malo kot redko in obilno, da se izognemo nenadnim spremembam v vlagi tal. Pri tem je v pomoč zastirka, ki upočasni izhlapevanje in varuje tla pred pregrevanjem. Med organskimi zastirkami se za paradižnik odlično obnese ovčja volna, ki poleg zadrževanja vlage postopno sprošča tudi dušik. Dobro služijo tudi slama, suha trava ali listje.
V vročinskih valovih pomaga senčenje, ki zniža temperaturo in zmanjša izhlapevanje. V rastlinjakih lahko za to uporabimo mreže za senčenje ali izkoristimo mreže proti toči, ki že delno zmanjšujejo sončno pripeko. Na prostem lahko začasno namestimo lahke senčilne tkanine, da rastline zaščitimo pred žgočim soncem.
Ker je kalij ključen za čvrstost in elastičnost plodov, je smiselno poskrbeti, da ga rastline prejemajo dovolj. To lahko zagotovimo z gnojili za plodovke ali s foliarno prehrano – škropljenjem po listih, kar omogoča hitro absorpcijo hranil.
Ko plodovi že počijo
Razpokane paradižnike je najbolje čim prej obrati in porabiti. Zaradi odprtih ran so dovzetni za okužbe, zato niso primerni za dolgotrajno shranjevanje. Odlično pa se obnesejo za pripravo omak, juh, mezge ali za sušenje, kjer videz ni pomemben.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
