Profimedia

Zakaj pride do pokanja plodov

Najpogostejši razlog za pokanje plodov je neenakomerna oskrba z vodo. Ko rastline po sušnem obdobju nenadoma dobijo večjo količino vlage, plodovi hitro vsrkajo vodo in se začnejo širiti, kožica pa se ne more raztegniti dovolj hitro, zato poči. Takšne situacije so pogoste po močnem dežju, zlasti v vročih poletnih dneh, ali ob nerednem zalivanju.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

To morate narediti, da bodo rododendroni spomladi bujno cveteli

Zelenjavni

Zakaj so listi kumar in bučk skoraj čez noč dobili rumene lise? Najverjetneje je kriva peronospora

Do pojava pogosto prihaja v rastlinjakih in pod nadstreški, kjer je sicer temperaturno nihanje čez dan in noč manjše kot na prostem, a hkrati lahko razlike v vlažnosti tal postanejo večje zaradi načina zalivanja. Če se rastline zaliva poredko in obilno, lahko po sušnem obdobju dobijo naenkrat veliko vode, kar sproži pokanje. Prav tako se v rastlinjaku ob močni sončni pripeki tla hitro izsušijo, še posebno če nimamo namakalnega sistema in vedno zalivamo »na pamet«.

Profimedia

Bolj dovzetne za pokanje so tudi nekatere sorte, predvsem tiste s tanjšo kožico, a pokajo lahko tudi debeloplodne vrste. Na pojav vpliva tudi prehranska oskrba – pomanjkanje kalija, ki krepi celične stene in elastičnost plodov, povečuje verjetnost razpok.

Kako zmanjšati možnost pokanja

Za preprečevanje pokanja je ključna redna in enakomerna oskrba z vodo. Zalivamo raje večkrat po malo kot redko in obilno, da se izognemo nenadnim spremembam v vlagi tal. Pri tem je v pomoč zastirka, ki upočasni izhlapevanje in varuje tla pred pregrevanjem. Med organskimi zastirkami se za paradižnik odlično obnese ovčja volna, ki poleg zadrževanja vlage postopno sprošča tudi dušik. Dobro služijo tudi slama, suha trava ali listje.

V vročinskih valovih pomaga senčenje, ki zniža temperaturo in zmanjša izhlapevanje. V rastlinjakih lahko za to uporabimo mreže za senčenje ali izkoristimo mreže proti toči, ki že delno zmanjšujejo sončno pripeko. Na prostem lahko začasno namestimo lahke senčilne tkanine, da rastline zaščitimo pred žgočim soncem.

Profimedia

Ker je kalij ključen za čvrstost in elastičnost plodov, je smiselno poskrbeti, da ga rastline prejemajo dovolj. To lahko zagotovimo z gnojili za plodovke ali s foliarno prehrano – škropljenjem po listih, kar omogoča hitro absorpcijo hranil.

Ko plodovi že počijo

Razpokane paradižnike je najbolje čim prej obrati in porabiti. Zaradi odprtih ran so dovzetni za okužbe, zato niso primerni za dolgotrajno shranjevanje. Odlično pa se obnesejo za pripravo omak, juh, mezge ali za sušenje, kjer videz ni pomemben.

Profimedia