Kallas: Med članicami EU široka podpora urjenju ukrajinskih vojakov v domovini po premirju
Med državami članicami Evropske unije obstaja široka podpora možnosti, da bi po prekinitvi spopadov med Kijevom in Moskvo ukrajinske vojake v okviru misije EU urili tudi v domovini, je po današnjem zasedanju obrambnih ministrov članic v Koebenhavnu povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
Obrambni ministri so danes razpravljali o vlogi unije pri zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini po sklenitvi mirovnega dogovora med Kijevom in Moskvo. Kot je že davi ob prihodu na zasedanje povedala Kallas, bi lahko unija pri tem sodelovala predvsem z urjenjem vojakov.
"Pozdravljam široko podporo razširitvi mandata vojaške misije EU, da bi po premirju urjenje vojakov in svetovanje izvajali tudi v Ukrajini," je dejala. Pojasnila je, da bi to lahko vključevalo pošiljanje inštruktorjev iz članic EU na vojaške akademije in institucije v Ukrajini.
V okviru misije EUMAM so sicer od novembra 2022 po besedah Kallas izurili več kot 80.000 ukrajinskih vojakov, urjenje pa v skladu s trenutnim mandatom poteka na ozemlju članic EU. Misija ima dve večnacionalni poveljstvi, in sicer na Poljskem in v Nemčiji. Urjenje poteka tako na ravni posameznikov kot tudi enot do ravni brigade, urijo pa tudi posebne enote.
Obrambna industrija
"Več lahko storimo tudi za ukrajinsko obrambno industrijo. Kar se oni naučijo na bojišču, bi lahko izkoristili tudi za okrepitev Evrope," je o varnostnih jamstvih za Ukrajino še povedala zunanjepolitična predstavnica EU. Članice je pozvala k povečanju naložb v ukrajinsko obrambno industrijo, pri čemer bi lahko ta svoje proizvodne linije odprla tudi v državah unije. Za zgled je postavila Dansko, ki trenutno predseduje Svetu EU.
Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je na skupni novinarski konferenci s Kallas pojasnil, da bodo letos v ukrajinsko obrambno industrijo po pričakovanjih vložili okoli 1,4 milijarde evrov, potem ko so lani okoli 600 milijonov. Obenem načrtujejo možnost vzpostavitve proizvodnih linij ukrajinskih obrambnih podjetij na Danskem. Orožje bi lahko začela proizvajati še letos, je napovedal.
Dolgoročna sposobnost za samoobrambo
O možnostih sodelovanja z Ukrajino na področju obrambne industrije je na zasedanju v Koebenhavnu spregovoril tudi slovenski obrambni minister Borut Sajovic. Kot so navedli na obrambnem ministrstvu, je izpostavil, da krepitev tovrstnega sodelovanja ni pomembna le za zagotavljanje dolgoročne sposobnosti Ukrajine za samoobrambo, temveč prinaša tudi znatne koristi vsem državam članicam.
Obrambni ministri so o varnostnih jamstvih za Ukrajino govorili dva tedna po srečanju predsednikov ZDA in Rusije, Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, na Aljaski. Trump je nekaj dni kasneje v Beli hiši gostil še ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ter voditelje več evropskih držav, EU in zveze Nato.
ZDA so po teh srečanjih sporočile, da bodo morale levji delež bremena pri zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini po sklenitvi miru nositi evropske države.
Na dnevnem redu današnjega zasedanja je bilo še izvajanje načrta za ponovno oborožitev Evrope, namenjenega krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic. Sajovic je glede tega dejal, da Slovenija preučuje možnosti sodelovanja z drugimi članicami v skladu nacionalnimi prednostnimi nalogami, so sporočili z Morsa.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
