Kako prepoznati in pobrati kakovostno seme domače solate?
Solata v vrtu pridno raste in morda ste pomislili, da bi prihranili nekaj semen za naslednje leto. Pa je to smiselno in kako sploh si lahko zagotovimo kakovostno seme domače solate?
Solata spada med najbolj priljubljene, precej preproste in predvsem naše, slovenske vrtnine. To dokazuje tudi to, da imamo na sortnem seznamu kar nekaj slovenskih sort.
PREBERITE TUDI:
Solata je samoprašnica, sorte se le redko križajo med seboj. Ni pa tako preprosto pridelati semena, kot meni marsikdo. Ko solata zacveti, jo hitro napadejo nekatere bolezni, najpogosteje bela ali siva plesen. Gliva zamaši prevodni sistem v steblu, zato cvetje ne dobiva dovolj hranil in se sčasoma posuši. Mnogi menijo, da je seme na taki suhi rastlini kaljivo, saj rado pokaže majhne puhke, tako kakor regrat, le veliko manjše. Toda tako seme ni kaljivo.
Kakšne so osnove pridelave semena solate?
Seveda je bistveno, da za seme pustimo najlepše in najbolj zdrave rastline, kar je že težko. Zato si jih označimo, da nas ne premami in bi jih porezali za v solatno skledo. V vlažnem in deževnem vremenu, kakor je bilo letos spomladi, rastline krepimo vsaj z algami, priporočam tudi uporabo mikroorganizmov, s katerimi zalivamo in škropimo. To so nekatere glive (Gliocladium catenulatum, Pythium oligradrum …) ali bakterije (kot je Bacillus amiyloliquefaciens). Ti koristni mikroorganizmi se trudijo preprečevati gnitje korenin in tudi stebla.
Za seme pustimo več rastlin, da bomo obdržali gensko različnost semena. Prav tako pa si samo tako zagotovimo seme, saj pogosto nekaj semenic (nosilk semena) propade. Do glav oziroma rozet pravzaprav ne delamo nič posebnega, je pa dobro ves čas opazovati posevek in videti, katere rastline so zgodnejše, bolj zdrave ipd. Ko se oblikujejo glave oziroma rozete, pa odberemo najlepše, morda najzgodnejše, včasih je uporabno celo, da odberemo različno zgodnje, da nam manj rastlin uhaja v cvet v posevku, in seveda tudi najbolj zdrave. Te označimo in pustimo zacveteti.
Kako poskrbimo, da je seme najbolj kakovostno?
Seme je zdravo kaljivo, ko je na cvetnem steblu največ puhkov oz. lučk, rastlina pa je še zelena – ne sme se že sušiti. Takrat odrežemo celo rastlino in jo tako posušimo nekje na zraku, vetru in seveda pod streho. Pazimo na vrabce in druge ptice, saj te rade pojedo najkakovostnejše seme.
Ko je rastlina povsem suha, moramo seme spraviti iz plevc, saj je na njih pogosto veliko nevarnosti, bolezni, ki se lahko med skladiščenjem preselijo na seme. To naredimo na več različnih načinov. Najdite si svojega: z rokami lahko tako dolgo drobimo rastlino, da se seme loči od slame; semenice lahko prekrijemo z rjuho in jih povaljamo z valjarjem (če imamo malo rastlin); lahko jih pohodimo ...
Ko imamo vse zdrobljeno, z vetrom ločimo seme od slame. To je najlaže narediti tako, da nekje, kjer piha, vse skupaj spuščamo iz višine. Kaljivo seme je težje in pade bližje nam, slama z nekalečim semenom pa dlje. Zato naj vas ne premami, da bi reševali seme, ki je padlo stran. Nato shranimo seme v papirnate vrečice ali vrečice iz blaga, lahko so kuverte … Seveda na vrečice napišemo sorto in letnico pridelave semena. Semen ne hranimo v plastičnih vrečicah, lahko pa so v steklenih posodah, na primer tistih za vlaganje.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
