Profimedia

Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo so prvi stik za vse, ki želite uveljavljati pravice iz tega sistema. Ker nas je zanimalo celostno delovanje vstopnih točk in kaj najbolj zanima potencialne uporabnike ter njihove svojce, smo obiskali vstopno točko na Centru za socialno delo Posavje ter poklepetali s tamkajšnjima svetovalkama za dolgotrajno oskrbo Sandro Arh in Bojano Naglič Benedik ter direktorico CSD Posavje Marino Novak Rabzelj.

Kot so nam zaupale sogovornice, je vstopna točka za dolgotrajno oskrbo organizirana znotraj 16 območnih Centrov za socialno delo po Sloveniji – vsak center ima svojo vstopno točko. Število zaposlenih na posamezni vstopni točki določi ministrstvo glede na število prebivalcev posameznega območja. »Na naši vstopni točki so trenutno zaposlene štiri svetovalke za dolgotrajno oskrbo ter ena upravno-administrativna delavka. Poleg tega smo bili po sklepu ministra za solidarno prihodnost izbrani za vodilnega partnerja evropskega projekta KALMA, v okviru katerega koordiniramo delo vseh 16 vstopnih točk v Sloveniji.« Projekt (so)financira Evropska unija. Gre za projekt, ki bo omogočil, da bo vsak območni center zaposlil dodatnega strokovnega delavca – informatorja za dolgotrajno oskrbo, ki bo na centrih za socialno delo skrbel za jasne informacije, povezovanje z zdravstvenimi in socialnimi službami ter podporo drugim zaposlenim pri izvedbi celostnega postopka.

Profimedia

Projekt dodatno krepi kakovost storitev z usposabljanjem kadra, pripravo metodologije dela in promocijo sistema dolgotrajne oskrbe, kar bo povečalo njegovo dostopnost in uporabnost. »Ker vodimo projekt na nacionalni ravni, smo pri nas dodatno zaposlili še dva koordinatorja,« še dodajajo.

Ključna področja delovanja vstopnih točk

Naloge vstopnih točk so zelo raznolike in zajemajo tako strokovno kot človeško podporo. Svetovalci najprej poskrbijo za informiranje in svetovanje vlagateljev, upravičencev in njihovih svojcev ter vzpostavijo prvi stik, s katerim začnejo graditi odnos zaupanja. Nato vodijo in odločajo v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic dolgotrajne oskrbe ter pripravijo načrt priporočljivih storitev, ki temelji na potrebah in življenjski situaciji posameznika. Pomemben del njihove vloge je tudi pomoč upravičencem pri odločanju o tem, katero vrsto storitev želijo, ter usmerjanje v ustrezne oblike dolgotrajne oskrbe. Pri tem si želijo tesnega sodelovanja s koordinatorji dolgotrajne oskrbe, ki bodo zaposleni pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe na domu, ter drugimi akterji, da se zagotovi čim bolj celovita in kakovostna podpora.

Dolgotrajna oskrba na domu

Vloge za dolgotrajno oskrbo so na voljo na spletni strani Ministrstva za solidarno prihodnost in na spletni strani Centra za socialno delo. »Posameznik pa lahko preprosto pride tudi osebno do nas – vloge imamo pripravljene in pomagamo jih izpolniti ter ob tem podamo vse potrebne informacije. V kolikor ne more priti do nas, da lahko obiščemo tudi na domu.« Ko prejmejo novo vlogo, vlagatelja obiščejo na domu in opravijo poglobljen razgovor, ugotovitve se nato vnesejo v program, ki vlagatelja umesti v eno od petih kategorij, v kolikor doseže vstopni prag. Namen pogovora je ugotoviti, kje in v kolikšni meri oseba potrebuje pomoč oziroma je odvisna od pomoči druge osebe. V pomoč je vprašalnik, ki je enoten na nacionalni ravni. Po seznanitvi z oceno se izda odločba.

Sašo Bizjak

Po zakonu je rok za izdajo odločbe dva meseca, vendar je izdaja vezana tudi na druge institucije in pravice, kar lahko postopek tudi podaljša (npr. urejanje skrbništva), zaradi česar je prednost, da pomoč na domu kot storitev ostaja, saj se lahko pomoč na domu hitreje odzove, ker ni v ozadju odločb.

Več o dolgotrajni oskrbi na domu, kaj vključuje in kako se razlikuje od pomoči na domu ter o celotnem postopku pridobivanja pravic iz dolgotrajne oskrbe si lahko preberete TUKAJ.

Oskrbovalci družinskih članov

Od 1. januarja 2024 pa je mogoče vložiti tudi vlogo za oskrbovalca družinskega člana – to je oseba iz družine, ki skrbi za upravičenca do dolgotrajne oskrbe, uvrščenega v 4. ali 5. kategorijo.

Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki prevzame eno najodgovornejših nalog – skrb za svojega bližnjega, ki zaradi starosti ali bolezni ne zmore več sam. To je lahko le polnoletni družinski član, ki z upravičencem živi na istem naslovu in je dovolj zdrav ter psihofizično pripravljen, da lahko oskrbo opravlja. Da je za nalogo primeren, potrdi tudi invalidska komisija ZPIZ, ob tem pa je pogoj potrdilo o nekaznovanosti iz kazenskih evidenc Ministrstva za pravosodje.

Ker gre za delo, ki zahteva polno predanost, mora oskrbovalec zapustiti trg dela oziroma se v primeru, da si oskrbo delita dva, lahko zaposli s polovičnim delovnim časom. Za svoje delo prejme nadomestilo, ki mu omogoča varnost – to znaša več kot minimalna plača, če skrbi za dva družinska člana hkrati, pa nadomestilo znaša 1.800 evrov. Vključen je tudi v socialna zavarovanja, kar mu zagotavlja pokojninsko in zdravstveno varnost, od decembra 2025 pa bo imel pravico tudi do 21 dni načrtovane nadomestne oskrbe na leto. Pogoj je tudi 15 ur usposabljanj na Socialni zbornici Slovenije. Iz strani koordinatorja za dolgotrajno oskrbo pa so predvideni mesečni obiski, ki so namenjeni svetovanju in podpori, saj je oskrba zahtevna in prinaša številne izzive. Vse to je zasnovano z namenom, da družinski oskrbovalci niso prepuščeni sami sebi, ampak imajo zagotovljeno podporo in priznanje za svoje delo.

Vlogo je treba oddati na pristojnem centru za socialno delo na vstopnih točkah, kjer se začne postopek za priznanje te pravice. Vloga je dostopna preko spleta ali na pristojnem centru za socialno delo.

Profimedia

»Poseben del našega dela je torej tudi postopek za oskrbovalce družinskih članov – gremo na teren, pripravimo oceno, nato skupaj z njimi v roku treh mesecev sklenemo osebni načrt. Ko je ta podpisan, jih prijavimo v zavarovanje prek obrazca M1, s čimer začne veljati njihova zaposlitev oziroma delno plačilo,« pojasnjujejo sogovornice. Z oskrbovalci so po potrebi ves čas v stiku, vsak mesec prejmejo njihova poročila ter jim po potrebi nudijo podporo pri delu.

»Na CSD Posavje smo  svetovalke za dolgotrajno oskrbo zaznale veliko potrebo po dodatni podpori oskrbovalcev družinskih članov, zato smo samoiniciativno organizirale mesečna srečanja, namenjena izobraževalno informativnim ocenam ter psihosocialni podpori. Skupina deluje od marca, pri čemer vsaka svetovalka enkrat mesečno vodi skupino,« povedo in dodajo, da jih še posebej veseli, kako lepo so srečanja sprejeli. »Pogosto pravijo, da se počutijo kot del velike družine. Prvič po dolgem času imajo občutek, da nekdo razume njihove izzive in jim stoji ob strani. Veliko med njimi je bilo prej družinskih pomočnikov, ki so pogosto preobremenjeni in imajo občutek krivde, če si vzamejo čas zase – že ob misli, da bi šli na kavo ali v trgovino, jih spremlja slaba vest.«

Ravno zato oskrbovalce na srečanjih svetovalke spodbujajo, naj poskrbijo tudi zase. Ker imajo obveznost prihoda na skupino, to pogosto izkoristijo kot priložnost, da zapustijo dom in se malo odmaknejo od skrbstvene vloge. Poleg čustvene podpore se med seboj povezujejo, izmenjujejo izkušnje in navezujejo nova prijateljstva. »Veliko jih je zaradi skrbi za bližnjega izgubilo svojo socialno mrežo in bilo dolgo časa povsem prepuščeno samemu sebi. Srečanja jim pomagajo, da se ponovno vključijo v družbeno okolje in občutijo, da niso sami.«

Svetovalke morajo biti ustrezno usposobljene

Ker so svetovalke ves čas v tesnem stiku s posamezniki, ki potrebujejo pomoč, bodisi z oskrbovanci in njihovimi svojci bodisi z oskrbovalci družinskih članov, je seveda izjemnega pomena, da so za to delo ustrezno usposobljene. Kot nam pojasnijo, so opravile obsežno usposabljanje, ki vključuje tako teoretični kot praktični del. To velja za svetovalke in svetovalce na vseh vstopnih točkah, saj le tako lahko kakovostno izvajajo postopke na enak način po vsej Sloveniji.

Profimedia

Tudi sicer morajo redno opravljati strokovna izobraževanja, ki jim pomagajo pri razumevanju zakonodaje, postopkov in ocenjevalnih metod. »Prednost za nas je bila, da smo že pred tem dobro poznale postopke in imele izkušnje z delom na področju socialnih storitev, zato smo nove naloge hitreje usvojile,« nam zaupajo sogovornice in dodajo, da so bile na vstopnih točkah pred uvedbo novega sistema zaposlene druge strokovne delavke, ki so nato postale ekspertne ocenjevalke. »Te imajo svoje redne naloge, a nam še vedno pomagajo pri delu, zlasti pri zahtevnejših primerih. Sodelovanje z njimi nam je olajšalo razumevanje koncepta dolgotrajne oskrbe in praktično izvedbo postopkov na terenu.«

Ker svetovalke na CSD Posavje delujejo na širokem in geografsko razpršenem območju, je zelo pomembno tudi, da lahko pridejo do vsakega upravičenca na njegovem domu. »Ministrstvo za solidarno prihodnost nam je zagotovilo finančna sredstva za službena vozila, ki jih bomo uporabljale za terensko delo. Prav ta mobilnost nam omogoča, da smo prisotne na terenu in da vsak, ki odda vlogo, prejme osebni obisk svetovalke,« poudarijo. »Čeprav je sedež naše vstopne točke v Krškem, smo vzpostavili tudi terenske dneve za uporabnike iz drugih občin. Enkrat na mesec smo prisotni v Sevnici in Brežicah, kjer se lahko ljudje osebno oglasijo in uredijo zadeve brez potrebe po prihodu v Krško. S tem storitve približamo tistim, ki imajo težave z dostopom.«

Pri delu z ljudmi je ključna empatija

Svetovalke se na terenu pogosto srečajo z zgodbami, ki se jih osebno dotaknejo. Ne gre namreč le za uradne vloge oziroma administrativne postopke, temveč za resnična življenja ljudi, ki so pogosto na robu svojih zmožnosti. Takšne zgodbe pustijo pečat in zahtevajo ne le strokovno, ampak tudi človeško odzivnost. Ravno zato mora imeti oseba, ki dela kot svetovalec za dolgotrajno oskrbo, določene vrline in osebnostne lastnosti.

Potrpežljivost je zagotovo ena izmed najpomembnejših. »Pogosto prideš na obisk z mislijo, da bo pogovor trajal eno uro, na koncu pa tam ostaneš dve uri in pol, ker oseba potrebuje, da jo nekdo posluša. Veliko ljudi nima nikogar, s komer bi se pogovarjali, in včasih težko izrazijo, kaj doživljajo in čutijo,« pove ena od svetovalk in izpostavi, da je zelo pomembno tudi sposobnost aktivnega poslušanja. »To pomeni, da res prisluhneš, da pustiš prostor in čas, da oseba pove, kar želi, tudi če je to izven tvojega začetnega načrta. Empatija je ključna, saj svetovalec pride v zelo različna okolja, včasih tudi v težke in neprijetne življenjske razmere. Ne sme se obnašati, kot da se ga stanje osebe ne tiče, temveč mora ohraniti spoštovanje in dostojanstvo v odnosu.«

Naloga svetovalca je, da oceni, kaj oseba potrebuje, in ji svetuje tudi glede tega, česar sama morda ne vidi. Pri tem pa mora biti neobsojajoč in odprt, saj vsak človek nosi svojo zgodbo.

Profimedia

Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo so torej mnogo več kot le vrata v sistem pravic in postopkov. So prostor, kjer se srečata uradnost in človečnost, kjer obrazci dobijo obraz in kjer ljudje začutijo, da niso sami v svojih stiskah. Delo svetovalk ni zgolj izpolnjevanje vlog, ampak predvsem poslušanje, razumevanje in iskanje rešitev, ki posamezniku in njegovi družini prinesejo več varnosti, topline in dostojanstva. Zato to delo presega okvir zaposlitve – je poslanstvo, ki ga lahko opravlja le nekdo, ki zna združiti strokovno znanje s srčnostjo in empatijo. In prav zaradi tega so vstopne točke tisti dragoceni most med sistemom in človekom, ki v praksi daje občutek, da pomoč ni le pravica, temveč tudi iskrena podpora takrat, ko jo najbolj potrebuješ.

Seznam območnih enot (CSD), ki delujejo kot vstopne točke za dolgotrajno oskrbo:

• CSD Celje (s pripadajočimi enotami: Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah)

• CSD Dolenjska in Bela krajina (enote: Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje)

• CSD Gorenjska (enote: Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič)

• CSD Južna Primorska (enote: Izola, Koper, Piran, Sežana)

• CSD Koroška (enote: Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem)

• CSD Ljubljana (enote: Grosuplje, Ljubljana Bežigrad, Center, Moste‑Polje, Šiška, Vič‑Rudnik, Logatec, Vrhnika)

• CSD Maribor (enote: Maribor Center, Maribor Tezno, Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica, Lenart)

• CSD Osrednja Slovenija – Vzhod (enote: Domžale, Kamnik, Litija)

• CSD Osrednja Slovenija – Zahod (enote: Kočevje, Ribnica)

• CSD Pomurje (enote: Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer)

• CSD Posavje (enote: Brežice, Krško, Sevnica)

• CSD Primorsko–Notranjska (enote: Cerknica, Ilirska Bistrica, Postojna)

• CSD Savinjsko–Šaleška (enote: Velenje, Mozirje, Žalec)

• CSD Severna Primorska (enote: Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin)

• CSD Spodnje Podravje (enote: Ptuj, Ormož)

• CSD Zasavje (enote: Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi)

Vsebino omogoča Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Galerija

Profimedia