Kako poberemo seme paradižnika, da bo prihodnje leto dobro kalilo?
Želite sami pridelati seme paradižnika za prihodnjo sezono? Preverite, katere plodove izbrati ter kako seme pravilno fermentirati, posušiti in shraniti.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Paradižnik je še vedno, kljub številnim težavam, ki jih občasno povzroča, najbolj priljubljena slovenska vrtnina. Njegova semena lahko shranimo dokaj enostavno in si tako priskrbimo nove sadike več vrst zapored.
Semena hibridov ne rodijo enakih plodov kot mama
Za začetek je treba poudariti, da bomo enak pridelek, kakor je plod, iz katerega smo vzeli seme, dobili le, če razmnožujemo sorte. Hibridi so namreč narejeni tako, da so produkt točno določene, izbrane sorte, ki daje plod, in druge, prav tako natančno izbrane sorte, ki daje očeta. Če sta ti dve sorti zelo različni, bo iz semena seveda zrasla rastlina, a ne bo dala enakih plodov.
PREBERITE TUDI:
Podobno velja tudi za vse druge vrtnine, kot sta paprika in kumare. Seveda lahko radovedni in raziskovalni vzamete seme tudi iz plodov, ki jih kupite v trgovin in so vam všeč (mnogi jemljete seme iz plodov paradižnika blagovne znamke Lušt), a rezultati vas bodo včasih razočarali.
Zrel plod, ki ga uživamo, ima tudi že kaljivo seme
Tehnološka zrelost paradižnika (to je zrelost, ko plodove uživamo mi) je enaka fiziološki, ko je seme v plodu zrelo in kaljivo. Papriko in kumare pogosto uživamo, preden seme v plodu dozori. Plod paprike mora spremeniti barvo, tudi plod kumare mora pošteno porumeneti.
Seme vedno pobiramo pri najbolj zgodnih plodovih
Vedno je najbolje in najdalj časa kaljivo seme prvih plodov. Pri paradižniku običajno izberemo drugo, v najslabšem primeru tretjo etažo. Ne izbirajmo plodov šele jeseni, ko smo se paradižnikovih jedi že malo naveličali.
Paradižnik je samoprašen, to pomeni, da se cvet oplodi s svojim cvetnim prahom in je možnost naravnega križanja majhna. Je pa pozneje, ko pritisnejo vročina, veter, temperaturni skoki …, ta možnost večja in tudi zato seme vedno pobiramo zgodaj. Prvih plodov ne poberemo, ker so pogosto deformirani ali poškodovani zaradi nizkih temperatur, ko se je pridelovala sadika.
Poberemo povsem zrele, lepo obarvane plode, ki so najznačilnejši za sorto, ki jo razmnožujemo. Tako na primer zeleni plodovi kumar ne bodo dali kaljivega semena ... Če je na vrtu več rastlin te sorte, potem pogledamo tudi, da je materinska rastlina v najboljši kondiciji, najbolj zdrava, ima največ plodov itd.
Kako najbolj učinkovito poberemo semena?
Plod poberemo in iz njega stisnemo notranjost, mezgo. To mezgo damo v prozorne kozarce, vrečke ali vreče in jih damo na toplo mesto. Temu postopku rečemo fermentacija. Potreben je zato, da odstranimo sluz, ki varuje seme. Mnogi menijo, da ta del ni potreben, vendar je res priporočljiv. Sluz res varuje seme v plodu v naravi, a povzroči tudi lepljenje semena pri sušenju, lahko se posuši tako, da seme stisne in poškoduje, vsekakor pa skrajšuje čas, ko seme ostaja kaljivo.
Ko po nekaj dneh opazimo, da se je mezga usedla na dno, nad njo pa je motna tekočina, je čas, da seme očistimo. Preprosto odlijemo tekoči del mezge in znova dolijemo vodo. Premešamo in spet odlijemo vse, razen tega, kar je na dnu kozarca. To počnemo tako dolgo, da nam ostane samo seme, tekočina pa je skoraj čista. Takrat jo preprosto odcedimo, seme pa damo sušit na ustrezen papir. Tako pridobljeno seme se ne bo zlepilo skupaj in bo ostalo dolgo kaljivo. Ko je povsem suho, ga shranimo v popolnoma temen, suh in hladen prostor. Ne pozabite napisati imena sorte, od katere ste seme odbrali.
Semena paprike in kumar ne fermentiramo, je pa preprosteje, če ga tako dolgo spiramo z vodo, da se vsa mezga loči od semena.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
