Alen Franetič

Kultura ima za človeško družbo izjemen pomen. Ni le zbirka umetniških del, temveč obsega tudi jezik, običaje, navade, praznike ter vse tisto, kar ljudem daje občutek pripadnosti in povezanosti. Tudi obiskovanje koncertov, gledaliških predstav, muzejev, galerij in drugih kulturnih dogodkov ter ustanov je del kulture, obenem pa še odlična priložnost za sprostitev, nabiranje novih znanj in širitev obzorij.

Na Ministrstvu za kulturo se zavedajo, da sta skrb za kulturno dediščino in razvoj ustvarjalnosti ključna za prihodnost naroda in njegovo identiteto. S pomočjo evropskih sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in v sodelovanju s slovenskimi občinami  tako investirajo v obnove pomembnih kulturnih objektov po vsej Sloveniji.

»V tem mandatu smo zagnali največji investicijski cikel na področju kulture. Obnavljamo tako našo kulturno dediščino kot tudi javno kulturno infrastrukturo,« poudarja ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. »Novo podobo in vsebine bodo v kratkem dobili številni gradovi in spominske hiše naših največjih umetnikov, pri tem pa posebno skrb namenjamo tudi dostopnosti za gibalno in senzorno ovirane.« Tako denimo v kratkem odpirajo prenovljeno Pilonovo galerijo v Ajdovščini, železarski muzej v Ravnah na Koroškem in Notranjski muzej v Postojni.

Projekte v okviru Načrta za okrevanje in odpornost financirata Republika Slovenija in Evropska unija – NextGenerationEU. Kot je pojasnila ministrica, pri teh projektih na Ministrstvu za kulturo »sledijo svojim ključnim ciljem - ustvarjanje dostopne kulture po celotni Sloveniji, sodobne izobraževalne vsebine in novi prostori za druženje ter kakovostno preživljanje prostega časa«, ob tem pa ohranjajo kulturo in dediščino za prihodnje generacije.

Matic Javornik

Muzej tovorništva in prevozništva – srednjeveška mitnica v prenovljeni podobi

Med že zaključenimi projekt velja vsekakor izpostaviti Muzej tovorništva in prevozništva  v Senožečah, ki je svoj dom našel v znameniti srednjeveški mitnici ob vhodu na trg in še danes predstavlja pomemben kulturni spomenik lokalnega pomena.

»Srednjeveška mitnica je bila pred dvema letoma bolj ali manj ruševina, danes pa tukaj stoji obnovljen objekt, ki nosi z novim muzejem zgodbo o preteklosti teh krajev, naše bogate in multikulturne zgodovine ter prihodnosti,« je ob slavnostni otvoritvi dejala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in poudarila, da projekt ne oživlja le objekta, temveč ustvarja pogoje za kulturni, turistični in družbeni razvoj kraja.

Zgodovinski objekt so v preteklih dveh letih namreč preoblikovali v sodoben interpretacijski center, ki na trajnosten način povezuje zgodovino kraja in države, kulturno dediščino in turizem. Vsebine so obogatene z digitalnimi orodji in didaktičnimi igrami, s čimer obiskovalcem nudijo doživljajsko in vključujočo izkušnjo. Obenem sta bila v okviru projekta poleg muzejske razstave ustvarjena dva nova kuklturno-turistična produkta: »Senožeški gozdovi in gozdna učna pot Djestence« ter »Mavzoleja senožeških rodbin Garzarolli in Dejak pri župnijski cerkvi«.

Na Ministrstvu za kulturo so iz Načrta za okrevanje in odpornost za obnovo zagotovili okoli 1,6 milijona evrov, Občina Divača pa je prispevala dobre 1,3 milijone evrov. Dela so se začela marca 2024 pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Nova Gorica.

Alen Franetič

Pilonova galerija – prva monografska galerija v Sloveniji

Vipavska dolina ponuja kopico možnosti za zanimivo izletniško izkušnjo, že kmalu pa bo mogoče ponovno obiskati tudi eno pomembnejših kulturnih ustanov na Primorskem – znamenito Pilonovo galerijo v Ajdovščini, ki je posvečena je življenju in delu slikarja, grafika, kiparja in pesnika Vena Pilona (1896–1970). Gre za prvo monografsko galerijo v Sloveniji, osnovano na avtorjevi zapuščini. Poleg umetniških del obsega tudi bogat arhivski fond: od raznih dokumentov, rokopisov, korespondenc, knjig, osebnih predmetov in drugo.

Projekt prenove Pilonove galerije je občina Ajdovščina uspešno prijavila na Javni razpis za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kulturo Skupna vrednost projekta znaša dobra dva milijona evrov, od tega Ministrstvo za kulturo prispeva nekaj okoli 1,2 milijona evrov.

Ključni del celovite prenove tega pomembnega kulturnega središča predstavljajo notranja obnovitvena dela, ki bodo omogočila sodobno in trajnostno uporabo galerije za razstave ter razne kulturne dogodke. Gre za pomembno investicijo v ohranjanje kulturne dediščine in prilagajanje galerijskih prostorov sodobnim standardom. Dokončanje vseh del je predvideno do konca avgusta 2025, septembra pa bodo predstavljeni kulturno-turistični produkti, ki jih bo izvajala galerija.

Občina Ajdovščina

Notranjski muzej Postojna – kjer preteklost sreča sedanjost

Vpogled v bogato naravno in kulturno dediščino Notranjske ter predstavitev klasičnega krasa, kraških pojavov in ostalih značilnosti tega okolja si lahko zagotovite z obiskom Notranjskega muzeja Postojna. Njegovi začetki segajo v leto 1947, ko je bil ustanovljen kot lokalni muzej, z dokončanjem tretje faze obnove stavbe garnizije v kateri domuje, pa bo obiskovalcem zagotovljen sodobno urejen prostor za raziskovanje preteklosti in sedanjosti tega zanimivega dela Slovenije.

Obnova je del projekta »Kul(turizem) kot generator razvoja destinacije,« ki ga izvajata Občina Postojna in Zavod Znanje Postojna. Skupna vrednost investicije znaša okoli 2,2 milijona evrov, od tega je skoraj 1,7 milijona evrov zagotovilo Ministrstvo za kulturo iz evropskih sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Prenovljena garnizija bo omogočila poučne vsebine, ki bodo prepletale uporabo klasičnih, didaktičnih metod ter naprednejših in novejših digitalnih orodij. Vzporedno z celostno urejeno stavbno infrastrukturo bodo v muzeju v sklopu projekta skupaj s partnerji razvili tri nove turistične produkte, ki bodo povezovali raznolike lokalne ponudnike, mobilno aplikacijo za interaktivno raziskovanje muzeja ter dodelan muzejski program (3D obisk jame, hologrami predmetov in jam za ranljive skupine, kotiček za kraške poskuse, kotiček za raziskovanje jam, pelji se z jamskim vlakom, Sestavi orjaško človeško ribico in drugi). 

Ana Čič

Kulturna doživetja dvorca Jelšingrad

Od 17. septembra se boste na posebno kulturno dogodivščino lahko odpravili tudi na Štajerske konce. Slovesno otvoritev bo namreč doživel dvorec Jelšingrad, v bližini Šmarja pri Jelšah, ki se v pisnih virih prvič pojavi leta 1424, dobrih dvesto let pozneje pa je bil prezidan v reprezentativen dvorec. Prvotno srednjeveški dvorec je bil v 18. stoletju prezidan v baročno stavbo, v drugi polovici 19. stoletja pa je bila dodana še neoislamska (orientalsko-mavrska) podoba. Obdaja ga park, v katerem so eksotična drevesa in štiri poznobaročne plastike.

Med 2. svetovno vojno so ga uporabljali za nemški Arbeitdienst, po njej pa je bil preurejen v prevzgojni dom in pozneje dom upokojencev. Močan potres ga je leta 1974 močno poškodoval in ker ni bil več primeren za bivanje, je začel propadati. Leta 2022 ga je odkupila Občina Šmarje pri Jelšah in že leto pozneje so se pričela obnovitvena dela v skupni vrednosti skoraj dva milijona evrov, ki jih s skoraj 1,1 milijona evrov iz evropskih sredstev izdatno sofinancira Ministrstvo za kulturo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Prenova bo omogočila raznoliko in trajnostno ponovno rabo dvorca kot enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v regiji. S slavnostjo otvoritvijo se bodo za obiskovalce odprle vhodna veža, lovska soba, multimedijska soba in sanitarije, s čimer bo izkoriščen izjemen kulturni in turistični potencial dvorca. V sklopu projekta so razvili tudi nove turistične produkte - tri različna doživetja virtualne resničnosti;»Doživetje zgodovine dvorca«,»Grajska poroka«in»Igra footgolfa«.

Matic Javornik

Muzejsko območje Stara železarna Ravne na Koroškem

Oktobra letos se obeta tudi otvoritev muzejskega območja Stare železarne Ravne na Koroškem, ki je skozi čas pomembno sooblikovala življenje našega naroda. Vse do danes je Stara železarna ohranila originalno podobo, muzejsko območje pa je od leta 1994 kulturni spomenik lokalnega pomena. Da bi ga preuredila v sodoben urbani prostor, se je Občina Ravne na Koroškem v letu 2022 uspešno prijavila na Javni razpis za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kulturo.

Osnovni cilj celovite obnove je vzpostaviti večnamenski prostor kreativnosti, znanja in doživetij na osnovi bogate kulturne dediščine železarska in jeklarstva ter z njimi povezane delavske kulture na Ravnah in širše v Mežiški dolini. Skupna vrednost investicije znaša skoraj 1,6 milijona evrov, od tega je več kot 1,2 milijona zagotovilo Ministrstvo za kulturo.

Obnova prostorov nekdanje kovačnice in laboratorija predvideva pridobitev novih interaktivnih muzejskih postavitev, dodatne prostore za konservatorsko-restavratorsko delavnico, muzejsko knjižnico in večnamenski prostor za izobraževalne in kulturne prireditve. Ob tem se je letos začel še projekt digitalizacije in sodobne interpretacije, s katero bodo obiskovalcem omogočili interaktivno izkušnjo, ki bo osvetlila delovne procese in tehnološki napredek, ki je oblikoval tamkajšnjo industrijsko preteklost.

Vsebino omogoča Ministrstvo za kulturo RS.