Shutterstock

Kitajski kapus in pak choi uspešno gojimo predvsem v jesenskem času. Zdaj, v prvi polovici avgusta, je idealen čas za sajenje sadik na prosto. Kitajski kapus pobiramo približno 70 dni po presajanju, pak choi pa že mesec in pol po sajenju. Obe vrtnini lahko sadimo tudi v začetku septembra v rastlinjaku.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Poznate portulak (tolščak)? Je prava vitaminska bomba za poletni vrt

Okrasni

Veste, kako limonsko travo z vrta spremeniti v kulinarično poslastico?

Zakaj ju ni priporočljivo saditi prej? V vročem delu poletja imata veliko težav s škodljivci, tudi s takimi, ki sicer kapusnic ne napadajo pogosto (na primer repna grizlica). V jesenskem času se bosta zato lepše razvili. Pak choi takrat ne bo prezgodaj zacvetel, kitajski kapus pa bo oblikoval lepe, trde in kompaktne glave s krhkimi in sladkimi listi.

Kaj je kitajski kapus?

Kitajski kapus poznamo tudi pod imenom kitajsko zelje, čeprav je botanično bližje repi kot zelju. Gre za staro azijsko vrtnino, ki postaja vse bolj priljubljena tudi pri nas. Navdušujejo njegovi nežni in krhki listi ter rahlo pikanten okus, ki nekoliko spominja na repo.

Miša Pušenjak

Njegova prednost je, da ne napenja tako kot klasično zelje, hkrati pa ugodno vpliva na prebavo. Bogat je z antioksidanti, vitaminom C in vlakninami. Uživamo ga lahko svežega, v različnih zelenjavnih omakah ali drugih jedeh.

Kitajski kapus vzgajamo iz sadik, ki jih na gredo sadimo do sredine avgusta. Sadimo ga na razdalji približno 40 cm, najbolje v cikcak vzorcu, saj s tem povečamo razdaljo med rastlinami. Posadimo ga globoko, do prvih listov, in poskrbimo, da so tla po sajenju dovolj vlažna. Najbolje ga je presajati tik pred dežjem ali pa po sajenju temeljito zaliti tako sadilno jamico kot celotno gredo.

Profimedia

Mlade rastline redno zalivamo še približno teden dni po sajenju, nato pa postopoma zmanjšujemo pogostost zalivanja, da spodbudimo razvoj globokih korenin. Pri tem pazimo, da imajo rastline ves čas dovolj vlage, saj se tla ob visokih temperaturah v poznem poletju hitro izsušijo. Proti jeseni, ko listi prerastejo gredo in senčijo tla, se nevarnost izsuševanja zmanjša.

Najboljši del kitajskega kapusa je podolgovata, čvrsta glavica iz bledo rumenih listov. Primerna je za obiranje približno 70 dni po sajenju sadik. Če ga želimo pobirati še pozneje, lahko glavice pustimo na gredi do konca novembra oziroma do prvih blagih zmrzali. Prenese do –4 °C; pri nižjih temperaturah ga mraz poškoduje.

Profimedia

Kaj je pak choi?

V resnici bi si ime “kitajsko zelje” bolj kot kitajski kapus zaslužil pak choi. Poznamo ga tudi pod imenom pekinško zelje. Prav tako izvira iz Azije in ga cenimo predvsem zaradi hrustljavih stebel ter nežnih listov. Njegov privlačen videz lepo popestri jesenske zelenjavne gredice.

Pak choi raste zelo hitro, zato lahko v kratkem času pridobimo bogat jesenski pridelek. Najlažje ga gojimo s pomočjo sadik. Na prosto ga presajamo od druge polovice avgusta do sredine septembra, pobiramo pa ga že mesec in pol po presajanju. Prej se ga ne splača saditi, saj je rastlina kratkega dneva in sredi poletja skoraj vedno prezgodaj zacveti.

Sadimo ga na razdaljo 30 cm med rastlinami in 30 cm med vrstami. Mlade sadike redno zalivamo vsaj 14 dni po sajenju in to izdatno po celi gredici, pri čemer pazimo, da voda ne zastaja, saj to pak choi slabo prenaša. Priporočljivo je tedensko okopavanje. Naš cilj je, da se rastline do jeseni dobro ukoreninijo, da bomo mesec in pol po sajenju že pobirali pridelek.

Najbolj okusni so mladi in hrustljavi listi. Z rednim rezanjem zunanjih listov, ki so primerni za pobiranje, spodbujamo nadaljnjo rast in si zagotovimo daljše obiranje. Lahko pa porežemo tudi celo rastlino s sredico. Mlade presne liste lahko uporabimo v solati, odlično pa se podajo tudi v juhe, omake, rižote in številne druge jedi.

Shutterstock