Sončnice so kot sonca, ki žarijo z domače zemlje
Medtem ko nas sončni žarki toplo božajo z neba, na naših gredicah rumeno žarijo sončnice. Njihovi veliki cvetovi so kot majhna sonca, ki nas prav magnetno zapeljujejo in nas vabijo k občudovanju. Te cvetlice imajo res prav posebno moč, in tudi če na vašem vrtu raste le ena, je verjetno ta pogosto pod žarometi vaše pozornosti. Kako dobro pa jih res poznamo?
Sončnica (Helianthus annuus) svojega imena verjetno ni dobila le zato, ker njeni cvetovi spominjajo na sonce, temveč tudi zato, ker je njena značilnost, da sonce enostavno obožuje. Njena zabavna posebnost je, da cvetove prav živahno obrača za soncem, tako pa na vrt dodaja še košček dinamike, ki poleg njene žareče barve poskrbi za veselje in dobro voljo. Večina sončnic, ki rastejo pri nas, je enoletnic, le malo vrtičkarjev pa ve, da je med več kot 60 različnimi sortami sončnic iz rodu Helianthus pomemben delež tudi trajnic. Na našem trgu jih žal le težko najdemo, bolj priljubljene pa so na vrtovih »čez lužo«, v Severni Ameriki, od koder sončnice tudi prvotno izvirajo. Za prehrano, pridelavo olja in zdravil so jih gojili že domorodni Indijanci, v Evropo pa so zašle v 16. stoletju skupaj s španskimi osvajalci.
Sonca v visokih petkah
Zdi se, da so sončnice narejene prav zato, da bi jih občudovali in se ob njih veselili. Njihovi veliki in impresivni cvetovi so postavljeni na dolga stebla, ki lahko zrastejo tudi 3 metre visoko. Od daleč se nam tako lahko včasih celo zazdi, da na našem vrtu stoji karizmatična lepotica v visokih petkah. Zato, da je lahko v svoji višini stabilna, razvije globok koreninski sistem, ki lahko seže tudi dva in več metrov v globino. Ko njen cvet dozori, vseeno lahko postane tako težek, da nežno stebelce napora ne zdrži in lepotici moramo za stabilnost občasno ponuditi trdno oporo.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
Seveda pa narava vseh sončničnih čarov ni oblikovala le zato, da bi jo občudovali ljudje. Pravzaprav smo mi šele drugotnega pomena. Glavna ciljna publika, ki jo sončnica s svojo lepoto želi omrežiti, pa so opraševalci. Njen veliki cvet je v resnici sestavljen iz tisoče in tisoče majhnih socvetij, ki pa prav zato, da bi bili bolj opazni za opraševalce, v skupni celoti oblikujejo to zanimivo in značilno obliko velikega sončnega cveta. Socvetja imenujemo košek, v enem košku pa je tudi tisoč mičkenih cvetov. Če ste sončnico kdaj podrobno opazovali, ste lahko videli, da najprej zacvetijo cvetovi na obodu koška, nato šele v spiralnih krogih začnejo cveteti koški proti notranjosti cveta.
Čeprav je cvet glavni adut sončnic, pa k njihovi čarobnosti prispevajo tudi veliki listi, ki rastejo ob njihovem vznožju. Ti so veliki, nazobčani, pogosto v obliki srca in včasih lepljivi. Grobo in precej dlakavo je tudi steblo. Vse to zato, da lahko rastlina čim bolje botruje vročim sončnim žarkom in ob tem proizvede čim več hrane skozi proces fotosinteze. Ker za fotosintezo potrebujejo veliko sončne svetlobe, se tudi cvetovi obračajo za soncem, od vzhoda zjutraj do zahoda zvečer. Ko cvetovi dozorijo, se njihovo gibanje ustavi in navadno ostanejo obrnjeni proti vzhodu.
Včasih sonca niso le rumena
Kot smo že omenili, obstaja več kot 60 različnih sort sončnic, med njimi pa so tudi take, katerih cvetovi niso le rumeni, temveč tudi oranžni, rdeči, celo vijolični. Še bolj zanimivi so cvetovi, pri katerih je barva socvetij v različnih spiralah različna. Tako so lahko pri nekaterih socvetja v notranjosti na primer oranžna ali temno rdeča, lističi, ki obdajajo socvetje, pa so rumeni ali celo na začetku ali na koncu drugače obarvanimi.
Poleg visokih sort z velikimi cvetovi lahko izbiramo tudi med pritlikavimi sortami, ki ne zrastejo tako zelo visoko in so zato primerne tudi za sajenje v posode. Mnogo sort ima tudi manjše cvetove, te pa lažje uporabimo za rezano cvetje. Največkrat ponudniki semen prodajajo kar mešanico različnih sort, s čimer na gredico vnesemo nekoliko več barvne pestrosti.
Med sortami, ki spadajo med trajnice, so npr. Helianthus divaricatus, Helianthus maximiliana, Helianthus angustifolius … Njihova prednost je, da jih ni treba sejati vsako leto, saj so prezimno trdne in vsako leto zrastejo na novo. Ker se hitro razmnožujejo, pa bi jih lahko uvrstili tudi za invazivne rastline, zato so primerne res le za zbiratelje, ki se zavedajo nevarnosti vnašanja tujerodnih rastlin in znajo poskrbeti, da se te lepotice ne preselijo tudi na prosto v naravo. Med bolj pogostimi trajnimi sončnicami, ki jih najdemo tudi na slovenskih vrtovih, pa je jeruzalemska artičoka ali topinambur. Marsikdo jo goji predvsem zaradi njenih užitnih in hranilnih gomoljev, ki po okusu spominjajo na krompir, če se bolj poglobite v njene cvetove, pa boste prepoznali, da gre v resnici za sončnico iz rodu Helianthus. Omeniti je treba, da tudi jeruzalemska artičoka ob premajhni previdnosti lahko hitro postane invazivka.
Vzgoja iz semena
Najbolj pogosto sončnice vzgajamo iz semena. Tega sejemo v zemljo, bogato s hranili, konec aprila ali v maju. Sejemo dovolj narazen, da bodo rastline imele dovolj prostora za rast in razvoj svojih velikih cvetov. Posajena semena izdatno zalivamo, dokler ne vzklijejo, potem pa rastline zalivamo le še po potrebi. Majhne rastlinice imajo radi polži in srne, zato jih v tem ranljivem obdobju čim bolj zaščitimo, poskrbimo tudi, da jih ne prizadene suša. Ko se nekoliko utrdijo, postanejo veliko bolj odporne, le takrat, ko izdatno cvetijo, moramo še paziti, da imajo na razpolago dovolj vode.
Ker sončnice naredijo globoke korenine, potrebujejo globoka tla, ki morajo biti tudi dovolj odcedna in ne smejo biti kisla. Uspevajo sicer tudi v revnih tleh, a bolje uspevajo, če imajo dovolj hranil. Ko izbiramo mesta zanje, moramo paziti, da bodo dobile vsaj šest do osem ur neposredne sončne svetlobe dnevno, najbolje na najbolj sončna mesta, čeprav nekatere sorte tolerirajo tudi polsenco. Paziti pa moramo še na eno malenkost – če imamo poleg sončnic radi še kakšno okrasno rastlino, lepotic nikar ne sadimo skupaj. Značilno za sončnico je namreč, da zavira rast drugih rastlin, zato je najbolje, da raste čim bolj sama, brez družbe drugih cvetlic.
Ena od praktičnih rešitev je, da sončnice sadimo v okrasne lonce. Še posebno, če boste izbrali visoke sorte, pazite, da bo okrasni lonec dovolj prostoren. Najbolje je, da ga napolnimo s polovico substrata za sajenje in polovico komposta, za bogato cvetje pa lahko dodamo še dolgodelujoče organsko gnojilo za cvetje. Ker vlaga v loncih hitreje izhlapeva, bodite pozorni na zadostno zalivanje. V zemljo ob rastlini zapičimo svoj kazalec, in če ta »zazna«, da je substrat po vsej dolžini prsta suh, je pravi čas, da odpremo zalivalno pipo.
Ne samo za dobro voljo, tudi za zdravje
Že samo s tem, ko nas sončnični cvetovi spravljajo v dobro voljo, posredno skrbijo za naše dobro zdravje. A to ni vse, kar zmore to lepo sonce na visokih petkah. Vsi verjetno vemo, da se iz njenih semen pridobiva v kulinariki splošno uporabljeno sončnično olje, uporabni pa so tudi njeni listi. Iz njih lahko pripravimo čaj, ki ga lahko uporabimo za zbijanje povišane temperature. V farmaciji se sončnični čaj uporablja tudi za lajšanje nekaterih pljučnih bolezni in malarije.
Jeseni, ko se sončnica posuši in smo cvetove že pridno uporabili za rezano cvetje in pobiranje semen, lahko suha stebla porežemo in jih vržemo na domači kres. Z njimi bomo oživili ognjene zublje, pepel, ki bo nastal, pa lahko uporabimo za gnojenje, saj bo vseboval veliko koristnega kalija. V industriji iz sončničnih stebel pridelujejo tudi papir, iz cvetov pa pridobivajo rumeno barvilo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
