Profimedia

Zemlja še ne zmrzuje in tako je v začetku novembra še vedno čas, da posadimo rastline, ki se bodo med zimo dobro ukoreninile in nas nato v naslednji sezoni razveselile z bujno rastjo. Nekatere med njimi se spomladi zbudijo še posebno hitro in tako v pričarajo občutek barvitega prebujenja vrta. Priporočamo pet takih idealnih kandidatk, ki jim bo povsem ustrezalo, če jih posadite tudi še v naslednjih dnevih novembra.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

Sedem vrst trajnic, ki ljubijo jesensko razmnoževanje

Sobne rastline

Se izplača investirati v nakup variegirane monstere?

Žafrani – prvi znanilci pomladi

Ko bo konec zime in boste zjutraj prvič stopili na vrt, vas bodo gotovo najprej pozdravili žafrani. Njihovi drobni, sijoči cvetovi so sposobni prebiti celo tanko plast snega. Sadimo jih lahko še v začetku novembra, dokler zemlja ni zmrznjena.

Profimedia

Čebulice posadimo pet do sedem centimetrov globoko in jih zapičimo v skupinicah, da ustvarijo barvne lise, ki delujejo naravno in polno življenja. Najraje imajo sončna mesta in odcedna tla – če voda zastaja, lahko čebulice zgnijejo. Ko bodo februarja ali marca pokukali prvi vijolični, rumeni in beli cvetovi, boste razumeli, zakaj velja žafran za simbol upanja in novega začetka.

Pljučnik – pisani pozdrav prvim čebelam

Le nekaj tednov kasneje bodo v senčnih kotičkih začeli prebujati barve pljučniki. Njihovi cvetovi so sprva rožnati, nato počasi prehajajo v modro, listi pa so posuti s srebrnimi lisami, kot bi jih nekdo nežno poškropil z mesečino.

Profimedia

Sadimo jih jeseni v humozna, vlažna, a ne razmočena tla, pod grmovnice ali ob rob poti, kjer bo rahla senca ohranila zemljo hladno. Po sajenju površino zaščitimo s plastjo listja – to bo rastlino grelo in hkrati počasi obogatilo zemljo. Pljučnik spomladi ne navduši le nas, temveč tudi prve čebele, ki se po dolgi zimi končno vrnejo na delo.

Teloh – žareči cvet sredi zime

Če želimo, da nas sredi zime razveseli nekaj res nepričakovanega, posadimo teloh. Ta rastlina je majhen čudež narave – nekatere sorte cvetijo že decembra, druge januarja, ko vrt še spi. Njeni cvetovi, od snežno belih do nežno rožnatih in vijoličnih, so kot drobne lučke med suhim listjem. Teloh najbolje uspeva v bogati, rahli zemlji in polsenci. Sadimo ga novembra, malce globlje, kot je rasel v lončku, in ga zastremo z listjem ali kompostom. Ko ga boste po nekaj mesecih zagledali cveteti med snegom, boste razumeli, zakaj mu pravijo božična vrtnica.

Profimedia

Pomembno je le, da ne pretiravamo z zalivanjem – raje manj kot preveč, saj ne mara stoječe vode. Spomladi stare liste preprosto odstranimo in rastlina bo vsako naslednje leto cvetela še lepše.

Spomladanski okrasni luk – eleganten in koristen hkrati

Med čebulnicami, ki jih še lahko posadimo novembra, je vreden pozornosti okrasni luk. Ko zacveti, se iz zemlje dvignejo elegantna stebla z velikimi kroglastimi socvetji v odtenkih bele, rožnate ali vijolične barve. So kot vrtni ognjemeti, ki privabljajo poglede, pa tudi čebele in metulje.

Čebulice sadimo globlje – približno deset do petnajst centimetrov – in jim zagotovimo sončno, suho lego. Če imate težave z voluharji, bo luk še posebej dobrodošel, saj jih njegov vonj zanesljivo odvrača. Ko cvetovi ovenijo, jih odstranimo, liste pa pustimo, dokler se sami ne posušijo, da rastlina shrani energijo za naslednje leto.

Drobnjak – prva zelena svežina pomladi

Za piko na i pa si privoščimo še nekaj uporabnega – drobnjak. Čeprav na videz preprost, je ena najbolj hvaležnih rastlin na vrtu. Ko marca ali aprila požene prve svetlo zelene poganjke, boste imeli občutek, da imate svoj mali košček pomladi kar na kuhinjskem pragu.

Sadimo ga lahko še novembra, saj hitro razvije močne korenine in brez težav prezimi. Najraje ima sonce in rahlo ilovnata tla, občasno pa mu privoščite pest komposta. Zimsko listje lahko pustite kot zaščito; ko se zemlja ogreje, drobnjak znova oživi. In ko se na vrhu stebel pojavijo okrogli, vijolični cvetovi, bo vaša zeliščna greda hkrati uporabna in okrasna.

Profimedia

Jesensko sajenje ni le dejanje vrtnarske previdnosti, ampak tudi prijetno pričakovanje. V času, ko se zdi, da se vse okoli nas umirja, pravzaprav sejemo obljubo – da bo življenje spet vzniknilo, barvito, dišeče in polno energije.