Ali moramo kodrolistnemu ohrovtu odščipniti vrh?
Kodrolistni ohrovt je konec poletja že velik in bujen. Preverite, ali mu moramo odščipniti vrh in kako pravilno obiramo njegove liste.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kodrolistni ohrovt je ob koncu poletja že prava vrtna pojava. Nad gredico se dvigajo visoka stebla z bujnimi, močno nakodranimi listi, pri nekaterih rastlinah pa se spodnji del že nekoliko ogoli. Marsikdo se tako spomni priporočila, da moramo sedaj rastlini odščipniti vrh, da bi se razvejala in naredila še več listov. Nasvet ni povsem iz trte zvit, vendar kodrolistnega ohrovta praviloma ne vršičkamo tako, kot denimo nekatere okrasne rastline. Vrh odstranimo le tedaj, ko za to obstaja dober razlog in vemo, kaj želimo s posegom doseči.
Kodrolistni ohrovt ni brstični ohrovt
Zmeda pogosto nastane zato, ker zelo pogosto zamenjujemo med vrstami ohrovta. Marsikdo nasvet pripiše napačni rastlini, saj se jeseni v resnici veliko govori o odstranjevanju vrha pri brstičnem ohrovtu. Pri njem lahko vrh odrežemo, ko so spodnji brsti že lepo oblikovani, če želimo spodbuditi njihovo enakomernejše dozorevanje in ves pridelek pobrati v krajšem času. A tudi pri brstičnem ohrovtu ta ukrep ni vedno potreben.
Kodrolistni ohrovt po drugi strani gojimo zaradi listov, ki nastajajo okoli podaljšanega stebla. Najmlajši in najnežnejši se razvijajo v osrednjem vrhu, medtem ko zrele liste praviloma obiramo od spodaj navzgor. Dokler vrha ne poškodujemo, rastlina nadaljuje rast v višino in v sredini ves čas tvori nove liste. Zato zdravi rastlini, pri kateri želimo daljše in enakomerno obiranje, zato vrha ne odstranjujemo.
Pravzaprav je najpreprostejši odgovor na vprašanje, ali moramo kodrolistnemu ohrovtu odščipniti vrh, ne. To ni obvezen ukrep nege in z njim rastlina ne bo nujno dala večjega skupnega pridelka, se bo pa spremenil predvsem način njene rasti.
Kaj se zgodi, če vrh vendarle odstranimo?
Vršni rastni brst zavira razvoj stranskih brstov nižje na steblu. Ko ga odstranimo, se ta nadzor zmanjša, zato se lahko iz listnih pazduh razvije več stranskih poganjkov. Gre za običajen odziv rastlin, imenovan vršna oziroma apikalna dominantnost: odstranitev rastnega vršička pogosto spodbudi razraščanje brstov pod rezom. Kako močan bo odziv, je odvisno od sorte, razvitosti rastline, vremena in njene preskrbljenosti z vodo ter hranili.
Namesto enega osrednjega vrha tako dobimo več manjših poganjkov z mladimi listi. Ti so lahko zelo nežni in uporabni v kuhinji, vendar potrebujejo čas, da se razvijejo. Vrh rastline zato lahko odrežemo, kadar je kodrolistni ohrovt že zelo visok, se zaradi teže nagiba ali ko želimo ob koncu glavnega obdobja rasti spodbuditi nastajanje manjših stranskih poganjkov. To je bolj način posebnega obiranja kot nujen ukrep pri vzgoji.
Če se za poseg odločimo, ne odščipnemo le drobnega osrednjega lističa, temveč z ostrim in čistim nožem odrežemo užitni vršni del tik nad dobro razvitim listom oziroma listnim kolencem. Na rastlini mora ostati dovolj zdravih listov, da lahko nadaljuje fotosintezo, ter več nepoškodovanih listnih pazduh, iz katerih bodo lahko pognali novi poganjki. Odrezani vrh seveda porabimo v kuhinji.
PREBERITE TUDI:
V začetku septembra ga navadno še ne krajšamo
Ob koncu poletja kodrolistni ohrovt vstopa v obdobje, ki mu je pisano na kožo. Visoke temperature mu ne ustrezajo najbolje, s hladnejšimi dnevi in nočmi pa začnejo nastajati kakovostnejši listi. Mraz ni nujen pogoj, da bi bil ohrovt užiten, lahko pa hladnejše razmere vplivajo na kopičenje sladkorjev v rastlinskih tkivih, zato se nam po prvih hladnih nočeh pogosto zdi milejšega in prijetnejšega okusa.
Če je rastlina konec avgusta ali v začetku septembra zdrava in čvrsta, ji vrh pustimo. Pred njo je še dolgo obdobje rasti, zato bi z odstranitvijo prav zdaj izgubili osrednje mesto, na katerem nastajajo novi listi. Odrežemo le spodnje liste, ki so dovolj veliki za uporabo, ter sproti odstranimo porumenele, poškodovane ali močno napadene. Pri obiranju pazimo, da ne poškodujemo vrha in da na rastlini vedno ostane dovolj listne mase.
Drugače je, če je ohrovt zaradi zgodnje setve že zelo visok, se prevrača ali ima poškodovan vrh. Takšno rastlino lahko skrajšamo in s tem izkoristimo njeno sposobnost obraščanja. Če je le nestabilna, vendar sicer zdrava, jo je pogosto bolje najprej privezati ob oporo in nadaljevati običajno obiranje.
Največ naredimo s pravilnim obiranjem
Kodrolistni ohrovt lahko obiramo več mesecev. Vedno začnemo z najstarejšimi zunanjimi oziroma spodnjimi listi, osrednje srce pa pustimo nedotaknjeno. Naenkrat ne odstranimo večine listov, saj jih rastlina potrebuje za nadaljnjo rast. Takšno postopno obiranje je priporočljivo tudi pri drugih listnatih vrtninah, ki jih želimo pobirati večkrat.
Spodnje liste odrežemo ali previdno odlomimo tik ob steblu. Če pustimo dolge štrclje pecljev, se med njimi lažje zadržujeta voda in odmrlo rastlinsko tkivo. Redno odstranjujemo tudi rumeneče liste, saj ne prispevajo več veliko k rasti, v gosti in vlažni notranjosti rastline pa lahko ustvarjajo ugodne razmere za težave.
V suhem vremenu ohrovt zalijemo temeljito, ne le površinsko. Če mu primanjkuje vode, so listi trši, rast počasnejša, rastlina pa je bolj izpostavljena stresu. Ob koncu poletja preverjamo predvsem spodnje strani listov, kjer se lahko skrivajo kapusov ščitkar, listne uši, jajčeca kapusovih belinov in njihove gosenice. Močno napadene spodnje liste odstranimo, pri manjšem številu škodljivcev pa jih lahko poberemo ali speremo z vodo. Dobra zaščita je tudi dovolj gosta protiinsektna mreža, vendar mora biti nameščena tako, da se listov ne dotika.
Domače superživilo, ki ostane na vrtu tudi pozimi
Kodrolistni ohrovt je ena najbolj dragocenih vrtnin za jesenski in zimski vrt. Vsebuje veliko vitamina C in K, karotenoidov ter drugih rastlinskih snovi, obenem pa ga lahko trgamo sproti in porabimo povsem svežega. Mlajši listi so primerni za solate in smutije, nekoliko starejšim odstranimo čvrsto sredinsko žilo ter jih poparimo, podušimo, spečemo ali dodamo juham in enolončnicam.
Njegova odpornost proti mrazu je odvisna od sorte, razvitosti rastline, lege in zimskih razmer, zato ne moremo pričakovati, da bo vsaka rastlina brez poškodb prestala prav vsako zimo. Kljub temu je kodrolistni ohrovt med najbolj zanesljivimi vrtninami za hladni del leta.
Vrh mu torej pustimo, dokler želimo, da raste naprej po osrednjem steblu in tvori velike liste. Odstranimo ga lahko pozneje, ko je rastlina že visoka, ko želimo pobrati njen osrednji vršiček ali spodbuditi mlade stranske poganjke. Tudi takrat poseg ni skrivnost do večjega pridelka, temveč le drugačen način vodenja in obiranja rastline.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
