So jagode letos slabo rodile? Pohitite z obnovo nasada
Jagodni nasad po treh ali štirih letih začne pešati. Preverite, kako ga obnovimo, katere sadike izberemo in zakaj je začetek septembra pravi čas za sajenje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vam jagode letos niso dobro rodile? Plodov je bilo malo, bili so drobni, rastline pa so kljub negi delovale vse bolj izčrpano? Morda težava ni bila le v vremenu, pomanjkanju vode ali neustreznem gnojenju. Če je jagodni nasad na istem mestu že več let, je lahko preprosto prestar in je napočil čas, da ga nadomestimo z novim. Za to je primeren prav začetek septembra, vendar ne smemo več dolgo odlašati.
Jagode, ki jih posadimo zdaj, imajo v še toplih tleh dovolj časa, da razvijejo nove korenine in se pred zimo dobro vrastejo. Hkrati se pri enkrat rodnih sortah ob krajšanju dneva že začenjajo zasnove cvetnih brstov za pridelek prihodnjega leta. Močna, pravočasno posajena rastlina bo zato naslednjo pomlad v precej boljšem izhodišču kot sadika, ki jo bomo v tla položili šele pozno jeseni.
Kako vemo, da so jagode prestare?
Jagoda je trajnica, vendar to ne pomeni, da bo na istem mestu enako dobro rodila desetletje. Največ in najkakovostnejših plodov navadno dajejo mlajše, vitalne rastline. Po treh ali štirih letih se pridelek pogosto začne zmanjševati, plodovi postajajo drobnejši, nasad pa je vse gostejši in manj zračen. V njem se lažje kopičijo tudi povzročitelji bolezni in škodljivci. Zato strokovna priporočila svetujejo obnovo jagodnega nasada približno na tri do štiri leta in, če je mogoče, prestavitev na drugo mesto.
Starost sicer ni edini razlog za slab pridelek. Jagode lahko slabo rodijo tudi zaradi spomladanske pozebe, pomanjkanja sonca, suše v času cvetenja in razvoja plodov, pregoste zasaditve, bolezni, slabe oprašitve ali pretiranega gnojenja z dušikom. Ta spodbuja bujno rast listov, ne pa nujno tudi cvetenja in tvorbe plodov. Če je nasad mlad in zdrav, ga zato ni treba avtomatično odstraniti. Kadar pa je star najmanj tri leta, so rastline v sredini šopov olesenele ali propadajo, listi pogosto kažejo znamenja bolezni, pridelek pa je iz leta v leto slabši, je obnova najverjetneje najboljša odločitev.
Zakaj moramo nekoliko pohiteti?
Jagode lahko sadimo spomladi, pozno poleti in v začetku jeseni. Za domače vrtove so na začetku septembra najprimernejše dobro ukoreninjene sadike v lončkih oziroma sadike s kompaktno koreninsko grudo. Te po presajanju praviloma doživijo manjši zastoj in se hitreje prilagodijo novemu rastišču.
Če sadike vzgajamo sami iz živic, jih prav tako čim prej ločimo od matične rastline in presadimo na stalno mesto, vendar le, če so že razvile močan koreninski sistem. Šibka rozeta z nekaj kratkimi koreninami bo potrebovala precej več časa za vraščanje. Pri poznejšem sajenju se sicer lahko ohrani čez zimo, vendar bo naslednje leto verjetno rodila slabše.
Novega nasada ne uredimo na istem mestu
Najlažje bi bilo odstraniti stare rastline, zemlji dodati kompost in na isto gredo posaditi nove. Vendar to ni najboljša rešitev. V tleh starega nasada lahko ostanejo povzročitelji koreninskih bolezni, škodljivci in drugi organizmi, ki bodo napadli tudi mlade sadike. Poleg tega so tla po več letih gojenja iste rastline enostransko izčrpana.
Novi nasad zato, če je le mogoče, uredimo na drugem delu vrta. Jagod ne sadimo neposredno za starimi jagodami, previdni pa smo tudi na gredah, kjer so pred njimi rasli paradižnik, krompir, paprika ali jajčevec. Te rastline so lahko gostiteljice nekaterih talnih povzročiteljev bolezni, med njimi gliv iz rodu Verticillium, ki lahko okužijo tudi jagode.
Če imamo zelo majhen vrt in drugega prostora ni, lahko jagode preselimo v večje posode, korita ali dvignjeno gredo, ki jo napolnimo s svežim, kakovostnim substratom. Na staro jagodno gredo pa za nekaj let posadimo rastline, ki ne sodijo med njihove bližnje sorodnice in niso občutljive za iste talne bolezni.
Kakšno mesto izberemo?
Za dobro rodnost potrebujejo jagode veliko sonca. Najprimernejša je odprta lega, ki je obsijana vsaj šest ur na dan, še bolje pa več. V polsenci bodo rastline sicer preživele, vendar bodo manj cvetele, plodovi bodo pozneje dozorevali in bodo manj sladki. Zaradi počasnejšega sušenja listov in plodov bo več tudi možnosti za razvoj sive plesni in drugih glivičnih bolezni.
Tla morajo biti humozna, rahla in dobro odcedna. Jagode ne prenašajo dolgotrajnega zastajanja vode okoli korenin, prav tako pa jim ne ustrezajo zelo suha in revna tla. Težko glineno zemljo izboljšamo z zrelim kompostom in organsko snovjo, na izrazito mokrih tleh pa je bolje oblikovati nekoliko dvignjeno gredo.
Pred sajenjem odstranimo ves trajni plevel, saj ga bomo pozneje med plitvimi koreninami jagod težko izkopavali. V tla lahko plitvo vdelamo dobro uležan kompost, ne dodajamo pa svežega hlevskega gnoja. Tudi z močnimi dušičnimi gnojili ne pretiravamo, saj želimo spodbuditi predvsem ukoreninjenje, ne bujne mehke rasti pred zimo.
Katere jagode naj izberemo?
Pred nakupom najprej razmislimo, kako želimo pridelek uporabljati. Enkrat rodne oziroma junijske jagode glavnino pridelka oblikujejo v razmeroma kratkem obdobju pozne pomladi ali začetka poletja. Ker veliko plodov dozori skoraj hkrati, so primerne za vse, ki želijo večjo količino jagod za marmelado, zamrzovanje, sladice ali večje družinsko obiranje.
Večkrat rodne jagode praviloma rodijo v več valovih, navadno prvič ob začetku poletja in nato ponovno proti koncu poletja oziroma jeseni. Dnevno nevtralne sorte pa cvetne brste oblikujejo neodvisno od dolžine dneva in lahko ob ugodnih razmerah cvetijo ter rodijo od pozne pomladi do jesenskih ohladitev. V vrtnarijah so različne večkrat rodne in dnevno nevtralne sorte pogosto ponujene pod skupnim opisom »jagode, ki rodijo vse poletje«.
Za sprotno uživanje je takšna izbira zelo privlačna, saj pridelek ni omejen le na nekaj tednov. Rastline pa zaradi dolgega obdobja cvetenja in rodenja potrebujejo rednejše zalivanje in enakomernejšo preskrbo s hranili. Posamezen val pridelka je lahko manjši kot pri enkrat rodnih sortah.
Posebna skupina so drobnoplodne oziroma mesečne jagode, ki po videzu in aromi spominjajo na gozdne. Rodijo manjše, a zelo dišeče plodove, nekatere sorte pa skoraj ne tvorijo živic. Odlične so za robove gred, večje lonce in vrtove, kjer je pomembna tudi okrasna vrednost rastline.
Najbolj smiselna je pogosto kombinacija. Nekaj enkrat rodnih sort nam zagotovi večji zgodnjepoletni pridelek, nekaj večkrat rodnih ali dnevno nevtralnih pa obiranje podaljša v pozno poletje in jesen. Če izberemo še zgodnje, srednje pozne in pozne sorte, se sezona dodatno raztegne.
Sadike iz vrtnarije ali lastne živice?
Jagode zelo preprosto razmnožujemo z živicami, na katerih se razvijejo mlade rozete. Za nov nasad izberemo prve, najmočnejše rozete, ki rastejo najbližje zdravi matični rastlini. Še preden prerežemo povezovalno živico, jih lahko ukoreninimo v manjšem lončku, postavljenem ob matični rastlini. Ko razvijejo dovolj korenin, jih ločimo in presadimo.
Vendar lastnih sadik ne jemljemo iz nasada, ki je bolan, močno oslabljen ali v njem rastline nepojasnjeno propadajo. Z mladimi rastlinami lahko v nov nasad prenesemo tudi povzročitelje bolezni in škodljivce. V takem primeru je varneje kupiti zdrave, kakovostne sadike preverjenega izvora. Pri nakupu izbiramo kompaktne rastline s svežimi listi, dobro prepredeno koreninsko grudo in brez peg, plesni, deformacij ali porjavelih korenin.
Pravilna globina sajenja odloča o uspehu
Jagode sadimo približno od 30 do 40 centimetrov narazen. Med vrstami pustimo vsaj 60 centimetrov prostora, da bomo rastline lažje negovali in obirali, zrak pa bo lahko krožil med listi. Pregosta zasaditev se sprva zdi gospodarnejša, vendar se hitro spremeni v vlažen in nepregleden nasad, v katerem je več težav s sivo plesnijo, listnimi boleznimi in polži.
Najpomembnejša je globina sajenja. Srce rastline oziroma njen osrednji rastni vršiček mora ostati tik nad površino tal. Če ga zakopljemo, lahko začne gniti, če rastlino posadimo previsoko, pa se bodo zgornje korenine izsuševale. Pri sadiki iz lončka naj bo zgornji rob koreninske grude približno poravnan z okoliško zemljo.
Korenine naj bodo v sadilni jami usmerjene navzdol in ne smejo biti zavihane navzgor. Zemljo okoli njih nežno utrdimo, nato pa vsako sadiko temeljito zalijemo. Tudi v naslednjih tednih preverjamo vlažnost tal. Mlade jagode imajo plitev koreninski sistem in se v suhi septembrski zemlji brez zalivanja težko ukoreninijo.
Če na novo posajena večkrat rodna sadika še cveti ali nosi plodove, je pri šibkejših rastlinah smiselno cvetove in nedozorele plodove odstraniti. Tako rastlina energijo namesto v zadnje plodove usmeri v razvoj korenin in pripravo na zimo.
PREBERITE TUDI:
Kaj naredimo s starimi rastlinami?
Starega nasada ne preselimo preprosto v celoti. Ohranimo lahko le najmlajše, popolnoma zdrave in dobro ukoreninjene rozete, medtem ko izčrpane, olesenele ter obolele rastline odstranimo. Rastlin z vidnimi znamenji bolezni ne uporabljamo za razmnoževanje in jih ne odlagamo na domači kompost, če na njem ne dosegamo dovolj visokih temperatur za uničenje povzročiteljev bolezni.
Z novega nasada sproti odstranjujemo plevel in skrbimo, da tla ostajajo zmerno vlažna. Ko se jeseni občutno ohladi, lahko tla okoli rastlin prekrijemo s tanko plastjo slame ali druge zračne organske zastirke, vendar src rastlin ne zasujemo. Z zastiranjem tudi ne hitimo, dokler so tla še topla, saj bi pod debelo plastjo zadrževali preveč vlage in ustvarili skrivališče za polže.
Če so jagode letos razočarale, torej najprej preverimo starost in stanje nasada. Pri treh ali štirih letih je zmanjševanje pridelka pričakovano in običajno ga ne bomo trajno odpravili z dodatnim gnojenjem. Veliko učinkoviteje je, da zdaj izberemo zdrave sadike, jim namenimo svežo, sončno gredo in jih posadimo na pravilno globino. Z začetkom septembra še nismo prepozni, vendar časa za dobro ukoreninjenje ni več na pretek. Kar bomo naredili v prihodnjih dneh, se bo pokazalo v košarici prihodnje poletje.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
