Sedem vrst trajnic, ki ljubijo jesensko razmnoževanje
Nekatere trajnice imamo še posebej radi in zato jih želimo razmnožiti. Spoznajte tiste trajnice, ki jim najbolj ustreza jesensko razmnoževanje in ne zamudite priložnosti.
Če smo morda že stari vrtnarski mački in na svojem vrtu radi vedno znova oblikujemo posamezne »vrtne slike« ali kot začetniki želimo preprosto uživati ob doma razmnoženih trajnicah, se tega lahko lotimo na najpreprostejši način - z delitvijo. A to moramo narediti premišljeno, sicer bomo morda razočarani. Ob tem bomo seveda upoštevali najosnovnejše pravilo: jeseni delimo tiste trajnice, ki cvetijo spomladi ali poleti in spomladi delimo tiste, ki cvetijo poleti ali jeseni. In poleti delimo trajnice res le izjemoma ali pod posebnimi pogoji.
PREBERITE TUDI:
Kako se lotimo jesenske delitve trajnic
Najprej moramo vedeti, kam bomo nove sadike posadili, in imeti zanje pripravljeno zemljo, ker morajo biti po delitvi čim prej na novo zasajene. Koreninski sistem se namreč ne sme posušiti in v kaki garaži brez dnevne svetlobe tudi ne smejo čakati na sajenje več kot dan ali dva.
Poiščimo starejše skupine dobro razraslih kandidatov za množenje in jih pripravimo za izkop. Vsekakor pred delitvijo zmanjšamo transpiracijsko površino listja, če ni že samo odmrlo, da bo manj izhlapevanja vode in bo šok ob presajanju manjši.
Pomembno je, da je zemlja ob starih trajnicah pred izkopom ravno prav vlažna. Takoj po dežju, ko se morda zemlja še oprijema orodja in rok, ne smemo šariti po zemlji. Če je zemlja morda preveč suha in bi se zato prehitro otresla s korenin, si lahko pomagamo s temeljitim zalivanjem kak dan ali dva pred nameravanim izkopavanjem.
Izkopavanje opravimo z orodjem, primernim za posamezne vrste trajnic. Za tiste, ki razvijejo zelo globoke in močne korenine, bosta morda potrebna kramp in moška roka. Pri tistih z bolj plitvimi in šopasto razvitimi koreninami bo morda dovolj močnejša motika ali vile štiharice. Le za tiste z zelo plitvimi koreninami in šibko razrastjo bo dovolj motičica.
Na izkopanih rastlinah s šopastimi in gostimi koreninami skušamo ohraniti čim več zemlje, zato jih ne otresamo. Delitev opravimo s štiharico, motiko ter z raztrgavanjem ali razrezovanjem izkopanih na večje ali manjše dele. Pri nekaterih trajnicah z gostim prepletom močnih in globokih korenin in korenik, npr. potonikah in maslenicah ali hemerokalisih, bo za večji izkoristek, torej pridobitev večjega števila novih sadik, treba odstraniti vso zemljo. Korenikaste trajnice namreč odlično prenašajo presajanje tudi s čisto golimi korenikami. Pri gostem prepletu lahko z ostrim nožem razrežemo šop previdno tako, da ima vsak del tako korenike/korenine in rastno oko ali več takih zasnov odganjka.
Kam in kako posaditi na novo pridobljene sadike?
Kot za vsako saditev trajnic velja tudi za tiste, ki jih bomo z jesensko delitvijo starih skupin pridobili na novo, da je pred novo umestitvijo potreben temeljit razmislek, seveda že pred začetkom domače množitve. Lahko jih vključimo v morebiti novo nastajajoči nasad, za katerega smo del sadik na novo kupili. Lahko jih uporabimo za nadomeščanje morda v starih nasadih odstranjenih, ki smo se jih naveličali ali nam morda niso dobro uspevale.
Vsekakor pa je treba vedeti, kakšna rastišča potrebujejo in kako se bodo razraščale, koliko visoko bodo zrasle ter kako in kdaj bodo cvetele. Tako bodo med drugimi trajnicami dobile primerno mesto. Saj vemo: med seboj ne družimo tistih, ki potrebujejo veliko vode ali imajo celo rade močvirska tla s tistimi, ki imajo rade odcedna tla in dobro prenašajo sušo. Ekspanzivnih (npr. vse mete in nekateri pelini, ki se širijo s podzemnimi pritlikami) ne sadimo med druge trajnice, saj bi jih kmalu zamorile. Prav tako nikoli ne sadimo senčnih (npr. hoste in praproti) med tiste, ki potrebujejo polno sonce (recimo sivke in laški smilj).
Tudi pri sveže razdeljenih trajnicah upoštevajmo, koliko prostora potrebujejo in kako na gosto jih bomo torej sadili. In tudi sveže razdeljene sadike potrebujejo rahlo in dobro pognojeno vrtno prst, da se bodo lahko hitro opomogle po presaditvenem šoku. Takoj po saditvi poskrbimo za temeljito zalivanje.
Skrb za novo saditev
Nekoč je veljalo, da ob jesenski saditvi ni pričakovati suše. Že lep čas pa to ne velja več. Vreme je čedalje bolj nepredvidljivo in letni časi ter prehodi med njimi niso več ustaljeni. Zato je edino pravilo, ki še vedno velja: po saditvi spremljajmo dogajanja v naravi in po potrebi ukrepajmo. Najpomembnejše je, da se zemlja ob koreninah sveže posajenih trajnic nikoli ne posuši, dokler se sadike ne vrastejo dovolj, da si bodo do potrebne vode pomagale same. No, pri večjih požrešnicah na vodo bo seveda treba spremljati naravno oskrbo z vodo vse življenje nasada.
Za preživetje sveže posajenih trajnic je torej ključnega pomena voda. Poleg tega pa za lep videz in urejenost poskrbimo s sprotnim nadzorom plevelov. Najmanj pleve seveda tisti, ki ne dovoli razraščanja plevela, bog ne daj za njegovo razsejanje. Kadar je zemlja za kakršno koli obdelavo premokra, je še vedno mogoče preprosto puljenje mladega plevela v vseh letnih časih, tudi pozimi, če le zemlja ni zmrznjena.
Presuhe in pretrde zemlje tudi ne moremo obdelovati in rahljati, a plevela se tako ali drugače vseeno lahko lotimo, če smo zamudili najugodnejšo vlažnost tal. Za zapleveljenost zaradi pomanjkanja časa v najugodnejšem vremenu torej ni opravičila. Vrt in tudi grede trajnic v njem so del oblikovane narave in tam naj raste tisto, kar smo se tam namenili gojiti. V prosti naravi si rastline med seboj konkurirajo in tam pač preživi močnejši. Na vrtu pa smo mi tisti, ki določamo, kaj naj tam raste in kaj ne.
Tu je torej sedem trajnic za jesensko množenje z delitvijo
Zelnate potonike so za delitev med zahtevnejšimi, ker imajo zelo globoko vraščene močne korenike. Izkop in delitev je torej težaško in mučno delo, toda nagradile nas bodo s svojim lepim cvetjem in dolgoživostjo. Zelo pomembno je, da jih posadimo enako globoko, kot so dotlej rasle. Le za nekaj centimetrov pregloboko sajenje lahko povzroči, da več let ne bodo cvetele.
Maslenice so sicer od sorte do sorte različno močne rasti. Večina razvije zelo globoke korenike, vse pa tudi goste šope. Zato njihova delitev ni preprosta vrtnarska operacija, a odlično prenašajo presajanje praktično v vseh letnih časih, tudi jeseni.
Ameriški slamniki so po svoji razrasti od sorte do sorte sila različni. Nekateri se bogato razraščajo in jih ni težko deliti. Spet drugi razvijejo le malo »stranskih rastlinic« in je izplen ob množenju lahko zelo skromen. Pomembno pa je, da ob sajenju ne zasujemo rastnih očesc.
Breskovolistne zvončnice so že odcvetele, zato jih požanjemo pri tleh in razdelimo na ne premajhne dele ter jih posadimo tako, da bodo pritlehni lističi tik nad zemljo. Pazimo, da ne zasujemo srčike.
Hoste nam ob jesenskem odmiranju listja kažejo samo plitvo pod zemljo (ali celo rahlo nad zemljo) razvijajoče se zadebeljene korenike in globlje v zemljo segajoče šopaste korenine. Ko jih izkopljemo, jih razrežemo na manjše šope in skrbno posadimo, tako da korenine navpično vkopljemo v zemljo, korenike pa naj ostanejo le nekaj centimetrov zasute z zemljo. Brez skrbi, spomladi bodo novi listi prodrli skozi plitvo plast zemlje. Obstaja pa nevarnost, da bi zmrzal ob spomladanskem spreminjanju temperatur (hladne noči, topli dnevi) zadebeljene korenike dvignila iz zemlje in povzročila njihovo prhnenje. Zato je priporočljivo, da na novo presajene hoste do spomladi zavarujemo z debelo plastjo slamnate zastirke ali s smrekovimi vejami.
Sibirske perunike se ob jesenski delitvi obnašajo podobno kot hoste in jih je tudi dobro zavarovati pred zimskimi temperaturnimi spremembami. Poleg tega je treba upoštevati, da imajo sibirske perunike rade veliko vode in moramo zato tudi pozimi poskrbeti za zalivanje, če seveda zanj ne bo poskrbela narava. Zmrzovanja se ni treba bati. Saj dež pada tudi pozimi in potem zemlja pogosto zmrzne, ali ne?
Iglaste plamenke, ki zacvetijo zgodaj spomladi, je dobro presajati z delitvijo, a rajši bolj zgodaj kot v pozni jeseni, tako da jim na koreninah ohranimo čim več zemlje in jih razdelimo na ne premajhne zaplate. Ker so to zimzelene trajnice, je treba toliko bolj pozorno skrbeti, da se zemlja okrog njihovih korenin nikoli ne posuši. Le tako bodo zimo dobro prestale in spomladi nemoteno cvetele in rasle naprej.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialistka za trajnice in krajinsko arhitekturo ter ustanoviteljica največje slovenske vrtnarije za trajnice TRAJNICE GOLOB-KLANČIČ. V spletnem katalogu vrtnarije www.trajnice.com lahko izberete in kupite trpežne trajnice, ki so gojene izključno v Sloveniji, strokovnjaki v vrtnariji, ki se nahaja v Vitovljah 18, 5261 Šempas pa vam bodo brezplačno svetovali in izrisali zasaditveno skico. Jožica je tudi avtorica knjige TRAJNICE ZA PAMETNE LENUHE, ki je bila ponatisnjena kmalu po prvemu izidu. Naročite jo lahko na tel. št. 031 818 010 ali na e-naslovu trajnice@trajice.com.
