Robert Balen/MPA

Kaj menite o našem smučanju? Je postalo za Slovence predrago in imamo zato manj uspešnih tekmovalcev?

To ni edini razlog. Seveda ni poceni, a če pogledamo kolesarstvo, ki je zelo priljubljeno, vidimo rekreativce na kolesih za 10 tisoč evrov. Težave so po mojem posledica napak, ki so bile storjene pred 15 ali 20 leti. Takrat se je pozabilo na sistematični razvoj mladih tekmovalcev in tekmovalk. Strokovno vodenje mladih ni bilo tako dobro kot v preteklosti, zato jih je veliko izginilo v povprečju ali so odnehali.

Dejstvo je, da se manj otrok kot nekoč odloča za alpsko smučanje. Eden od razlogov je finančno breme, drugi pa logistika – veliko je voženj, da lahko kakovostno trenirajo, saj pri nas skoraj ni terena, kjer bi lahko kakovostno trenirali. To je ena izmed sistemskih pomanjkljivosti. Če je otrok star 14 let in je iz Ljubljane, se mora vsak dan peljati res daleč na trening. Tudi življenjski slog se je spremenil. Včasih so nas starši lahko vozili okrog, zdaj delajo dlje. Ko je moj oče prišel iz službe ob treh popoldne, sva šla lahko še smučat in trenirat vsaj za eno uro. Tega ni več.

Pa se položaj izboljšuje? Si lahko v prihodnjih letih obetamo več zmagovalcev?

Odgovorni se zavedajo težav in upam, da bodo potegnili prave poteze. Talent v Sloveniji ni izginil. Vprašanje je le, kako ga razviti. Poglejmo Hrvaško in druge države, ki prej niso bile prisotne, pa imajo tekmovalce. Pomembna sta le pravilen razvoj in dobro vodenje do najvišjega nivoja.

Kakšni pa so odnosi v ekipah? V družbi so namreč vse slabši, komunikacija je žaljiva, veliko je kazanja moči … Je v športu še možno sodelovanje?

V športu solidarnost še obstaja, morda bolj kot v katerem drugem segmentu družbe. Reprezentance sodelujejo, stkejo se prijateljstva. Manjše reprezentance se morajo povezovati, da se zoperstavijo velesilam, kot so Avstrija in Švica. Je pa res, da na vse vpliva denar. Zdaj se pojavlja vse več družinskih projektov, kjer bogate družine vložijo ogromno sredstev.

Mislite za družinske projekte, kot so bili Kostelićevi, kjer je družina hodila skupaj po svetu, da sta otroka trenirala?

Kostelićevi so se tega lotili na poseben način, ker so bili v to prisiljeni zaradi pomanjkanja sredstev. Danes imamo bogate družine, ki se odločijo za projekt na polno. Denar je pomemben, vendar ne zagotavlja uspeha. V javnosti vidimo uspešne projekte, a ogromno je takih, ki jim kljub kapitalu ne uspe do kolajn.

Bi morali talente podpreti tako, kot so nekoč Tino Maze, ki je imela čisto svojo ekipo? Kar je šlo nekaterim v nos …

Tina si ni ustvarila svoje ekipe takoj, to se je zgodilo pozneje. Takrat sem bil zraven kot funkcionar ...

Celoten intervju preberite v reviji Obrazi 02/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.