Robert Golob ni bil ustvarjen za politični cirkus
Dr. Gregor Tomc, raziskovalec in predavatelj na FDV, tudi o tem, da mu je všeč, da premier Robert Golob ne svinja po ljudeh.
Kako vi ocenjujete slovenskega predsednika vlade?
Všeč mi je, da ne svinja po ljudeh, da je v javnih nastopih umirjen. Njegova vlada državljane uspava, dokler jih iz dremeža ne zbudi kakšna petarda z desnice ali levice. Je spravljiv, ne išče prepirov za vsako ceno. Nima ideoloških ciljev, ki bi ga silili v spore z drugače verujočimi in neverujočimi.
V nasprotju s populisti ni bil ustvarjen za politični cirkus.
Se pa fokus sodobne politike seli z nacionalnih na globalna vprašanja.
Drži. Vsi največji problemi, s katerimi se človeštvo danes sooča, so globalni – segrevanje ozračja, onesnaževanje okolja, uničevanje habitatov prosto živečih živali, hitra rast prebivalstva, velike razlike med razvitimi in nerazvitimi … Gre za problema, ki bi jih lahko reševala le nadnacionalna oblast.
Danes pa mednarodna politika deluje kot nočni klub, v katerem se gnete 200 pubertetnikov, napumpanih s hormoni, ki samo čakajo, da bodo uveljavili svoje sebične interese na račun drugih.
Problem je, ker ljudi, ki zastopajo nacionalne države, zanimajo predvsem partikularni nacionalni interesi, kar je slab recept za reševanje globalnih problemov, kot je na primer uporaba fosilnih goriv.
Oni probleme naslavljajo, namesto da bi jih reševali …
Ne vem, če lahko govorimo o tem, da »oni« ne rešujejo problemov, ki bi jih morali. Vsi smo na istem čolnu, ki ga je oblikovala kamenodobna pamet in ni primeren za čezoceansko plovbo, ki je pred nami. Problemov ne bomo reševali z ideološkimi floskulami, ne z zelenimi o hudobni človeški vrsti, ne z rdečimi o pohlepnem neoliberalizmu. Problem je hujši.
Kaj imate v mislih?
Vse življenje na planetu temelji na optimizaciji učinkovitosti delovanja, ko gre za preživetje – od kosa, ki išče gliste na travniku, do človeka, ki lovi ribe v morju: kako porabiti čim manj energije za čim večjo energetsko korist. Če pogledate prve lovce in nabiralce, pozneje poljedelce in danes podjetnike, so v eni stvari enaki – njihovo delovanje je podrejeno optimizaciji učinkovitosti. Če ti danes ne deluješ tako, bo jutri tako deloval tvoj sosed in te izrinil na smetišče zgodovine. Skratka, v naši biološki naravi je, da tako delujemo…
In kakšna je rešitev?
Ker delam v znanstveni ustanovi, bom rekel, da je rešitev samo ena: znanost! Samo znanost lahko rešuje te probleme.
Ne moremo se vrniti nazaj k naravi, tudi pravičnejši industrijskega sveta ne bomo nikoli ustvarili. Obe romantični zgodbi zgolj odvračata pozornost od iskanje rešitev.
Onesnaževanje okolja lahko rešimo le tako, da fosilna goriva na trgu izpodrine vir energije, ki manj onesnažuje, je cenejši in lažje dostopen. Namesto plastike bomo začeli uporabljati embalažo iz snovi, ki je razgradljiva, poceni in za okolje neškodljiva. V poljedelstvu bomo začeli uporabljati gensko spremenjene organizme in na manj zemlje pridelali več hrane. Itd. Samo znanost lahko ponudi stvarne rešitve, zato je treba čim več vlagati v znanstveno raziskovanje.
Ampak znanost danes ni cenjena, Trump je drastično oklestil sredstva za raziskave …
Nezaupanje v znanost je velik problem sodobnega sveta. Trump je v tem pogledu najbolj opazen, a ni edini. Spomniva se epidemije covida in teorije zarote, po kateri naj bi dajali farmacevti v cepivo čipe, da bi nas lažje nadzirali. Na eni strani je internet, ki je idealno gojišče vsakovrstnih predsodkov do znanosti.
Ko se na internetu pojavi laž, je nikoli več ne moreš zbrisati. Izmišljotino, da cepivo proti mumpsu povzroča avtizem, lahko še kar beremo na internetu in številni se na to še danes sklicujejo kot na dejstvo.
Na drugi strani je državna politika, ki dostikrat sama kloni pod pritiskom proti znanosti usmerjenih skupin pritiska. V Evropski uniji imamo na primer do GSO skeptično znanstveno politiko …
Bo to morda priložnost za vašo fakulteto FDV?
Slovenija ni zaželena destinacija niti za manj izobražene migrante, kaj šele za ameriške znanstvenike. Še manj je za znanstvenike zanimivo sodobno družboslovje, ki je – paradoksalno – pogosto kritično do znanosti. Ob 60-letnici FDV sem napisal prispevek na temo tega jubileja. Skrajni čas je, da se distanciramo od ideoloških zgodb iz zgodnje moderne dobe, kot so marksizem, psihoanaliza ali feminizem. Če tega ne bomo naredili, nam bo lahko nekoč nekdo iz desnice upravičeno vsilil svojo ideološko zgodbo, teološko razumevanje družboslovja. V družboslovju, ne samo slovenskem, je meja med znanostjo in pripovedovanjem zgodbic zelo porozna.
Se moramo navaditi na novo stanje v svetu ali se bo kaj popravilo?
Kot osnovnošolec sem v New Yorku gledal oddajo The Men From U.N.C.L.E. Akcijska nadaljevanka kot vsaka druga, a z zanimivo podmeno, da obstaja mednarodna agencija nad nacionalnimi državami, ki sankcionira njihovo delovanje. Ta zamisel bi se moralo s teve zaslonov preseliti v resnični svet! Da na primer v trenutku, ko Putin izvede agresijo na Ukrajino, možje iz U.N.C.L.E. pridejo v Moskvo, tipa aretirajo in ga s sodelavci pošljejo pred haaško sodišče. In isto naredijo z Netanjahujem in njegovo vlado judovskih nacijev. Res škoda, da ni take agencije. Ker se mi zdi skrajno perverzno, da se na primer Putin dogovarja s Trumpom, kako bo dobil dele ukrajinskega ozemlja kot nagrado za agresijo, medtem ko so Ukrajinci bolj ali manj prisiljeni, da se s tem sprijaznijo. S takšno mednarodno politiko se problemi ne rešujejo, ampak le podaljšujejo.
Kaj bi bila po vašem rešitev?
Če bi bil razsvetljeni vladar in bi lahko popravil samo eno stvar v delovanju demokratičnih političnih sistemov, bi dodal varovalko, da za politične položaje ne smejo kandidirati ljudje, ki ne premorejo empatije do drugih. To bi preverjal s psihološkimi testi. Brez empatije si lahko dober kirurg ali advokat, v politiko pa ne sodiš. Politik mora biti sočuten.
Pomanjkljiva inteligenca pa ni problem?
Ne, ni problem.
Kaj sploh je zadostna inteligenca? Vsak od nas ne ve, kako deluje večina stvari, torej smo premalo inteligentni in premalo izobraženi.
To, kar politik potrebuje, je empatija, zmožnost vživljanja v druge, zmožnost, da jim prisluhne, jih spusti blizu sebe, jim dovoli, da nanj vplivajo. Tak človek bo dovolj samokritičen, da se bo zavedal svojih omejitev in svetovalce, ki vedo več od njega, poslušal. Če pa empatije ne premoreš, si zaprt vase, narcis, ki ne posluša nikogar. Ena težava, da ne premoreš sočutja do drugih, te vodi v drugo, da si neinformiran. Če se tak človek znajde na čelu največje vojaške in gospodarske velesile na svetu, je preostalih osem milijard ljudi na planetu lahko upravičeno zaskrbljenih.
PREBERITE ŠE:
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
