OSEBNI ARHIV

Martina Plesnik je bila zagnana podjetnica, ko številni sploh še niso vedeli, kaj pomeni ta beseda. Kot mlado dekle je šla delat v Nemčijo in si z leti tu zgradila poslovni imperij. Navezana na svoj domači kraj je znala spretno z zvezdnim prahom posuti Logarsko dolino. Njen hotel v letu 2025 praznuje 30-letnico.

Martina, od kod jemljete vso energijo za delo?

Vse življenje sem živela s polnimi pljuči! (smeh) Energijo mi od nekdaj dajeta narava in želja po uspehu. Pomaga tudi to, da me ob vsem, kar počnem, že skoraj 50 let razume tudi partner, prav tako neustavljiv podjetnik.

Od malega ste zelo navezani na domače kraje. Kakšna je bila Logarska dolina vašega otroštva?

Ta dolina je moj dom in vedno se od nje poslovim s težkim srcem. Moje otroštvo je povezano z veliko ljubezni, ki jo je težko opisati. Oče in mama sta nas res slišala in spodbujala. Čeprav je bilo takrat življenje precej težje kot danes, imam na otroštvo lepe spomine.

Kako ste živeli takrat, bilo vas je pet bratov in sester? Kako povezani ste bili takrat, kako ste danes?

Po drugi svetovni vojni smo vsi pomagali v gostišču. Dekleta smo se skupaj z mamo vrtela po kuhinji gostišča, skupaj smo delali na njivi, včasih smo tekli k našemu brestu, ki je en od simbolov doline, vedno smo si znali najti tudi čas za igro in zabavo. Če zdaj pogledam nazaj, razumem, da je takrat cela družina, vključno z nami, otroci, delala za razvoj turizma v Logarski dolini. Odraščali smo z veliko ljubezni in z medsebojnim spoštovanjem, ki ga ohranjamo še danes. Moj hotel, ki ga razumem kot naš hotel, sodeluje z nečakovo Hišo Ojstrico, s sestrino Eko hišo na razpotju, z bratovo Domačijo Plesnik.

OSEBNI ARHIV

Katere vrednote so vam dali starši? 

Spominjam se očetovih sanj, njegovega hrepenenja, ko je želel postaviti turistični center s svojimi avtobusi, kino dvorano, frizerskim salonom in garažami. Načrte za to je imel pripravljene že pred drugo svetovno vojno! Bil je velik vizionar in daleč pred svojim časom. Naši družini je turistična dejavnost in razvoj doline v krvi.

Vsi smo odraščali v tej viziji. V času socializma je ni bilo mogoče uresničiti, zato pa sem jo izpeljala pozneje.

Že zelo zgodaj ste odšli v tujino. Kako je bilo sprejeti to odločitev? Se spomnite prvih dni v Münchnu?

Delala sem v izvoznem oddelku takratne Astra Ljubljana, ki mi je ponudila možnost, da svojo pot nadaljujem v na novo ustanovljenem predstavništvu v Münchnu. Takoj sem z velikim navdušenjem sprejela odločitev. Vsak nov začetek je povezan z novimi izzivi, ki so del življenja. Teh me ni bilo nikoli strah. Za domotožje nisem imela časa, ob vsakem možnem trenutku pa sem obiskala svoj dom in svojo družino.

Kako ste se spopadali z učenjem jezika, novim okoljem? Kako je bilo drugačno na zahodu od Logarske doline?

Nemščino sem že kar dobro obvladala, sem jo pa seveda še dodatno izpilila. Takrat je bil svet velik, danes pa je zame svet majhen, Logarska dolina pa je velika.

OSEBNI ARHIV

Kako ste se odločili za novo poslovno pot v kozmetičnem svetu? Kaj vam je to dalo? Kako težko je bilo? Kako ste se potem odločil izstopiti iz tega?

Vsak projekt v življenju sem začela z velikim navdušenjem. Zavedam se, da so ovire del življenja, zato se jih ne prestrašim. Bila sem svoboden duh in vedela, da moram poiskati svojo pot. Vsak konec pa je začetek nekaj novega. Vedno sem videla potencial Logarske doline, kot ga je videl že oče, in to me je vodilo, da nadaljujem tradicijo in poslanstvo svoje družine.

Gospodarstvo

Ivo Boscarol: "Polovica Slovencev bi me utopila v žlici vode"

Potem ste se lotili še kopice drugih poslovnih izzivov. Od kod ideje in kako jih je bilo uresničiti? Koliko ste še danes poslovno aktivni?

Neomajno verjamem vase, v uspeh, spremljata me tudi pogum in vztrajnost. Ljudje mi povedo, da vedno vidim širšo sliko – očitno sem to podedovala po svojem očetu. Imam veliko sreče s svojim partnerjem Horstom, ki me je podpiral pri mojem podjetniškem projektu. Poleg moje lastne dekorativne linije sem sodelovala z največjimi hišami Chanel, YSL, Gucci, Dior, Guerlain Cartier. Skupaj s Horstom sva sodelovala z BMW, kot uvoznika za Češko, Slovenijo ter Ukrajino.

OSEBNI ARHIV

Ste že takrat sanjali, da se boste vrnili v Logarsko dolino in zgradili hotel? Kako ste sprejeli to odločitev?

Moje poslanstvo je oživeti sanje mojih prednikov – razvoj turizma in družinske tradicije v Logarski dolini.

Trajnostno delovanje je zapisano v naših genih, moja družina, ki v Logarski dolini živi že vsaj od leta 1426, je vedno živela v stiku z naravo, zapustili so nam ne le ohranjeno okolje, ampak tudi zavest in zavezo o varovanju narave in moja želja je bila od začetka to ohraniti za prihodnje rodove tudi s poslovanjem hotela.

Kaj je v devetdesetih pomenilo graditi luksuzni hotel v dolini, ki so jo obiskovali večinoma samo planinci?

Ljubezen do lepote in luksuznih stvari sem podedovala po svoji mami oziroma babici, ki mi je vzbudila željo, da smo obkroženi s kakovostnimi in lepimi stvarmi.

Menim, da je le tisto, kar je zares trajnostno, v resnici prestižno, in zato se že dolga leta zavzeto prizadevam za ohranjanje neokrnjene in pristne Logarske doline.

Gostom bomo v tudi v prihodnje zagotavljali celosten oddih v neokrnjeni naravi: številne priložnosti za sprostitev, protistresne in ajurvedske programe, jogo, meditacijo, a tudi nepozabno kulinarično izkušnjo, ki vzor črpa v lokalni preteklosti in navdih išče v trajnostni prihodnosti.

Je bilo težko privabiti prve goste? In kako ste vztrajali na svoji poti, kadar ni šlo najlaže?

Vztrajnost me je vodila vse življenje. Da so za hotel izvedeli pravi ljudje, so pomagala prijateljstva in pravi čas, ker je v Sloveniji v tistih časih manjkalo tovrstne ponudbe. Gostje so se v hotel radi vračali zaradi njegove butičnosti in avtentičnosti, predvsem pa so se pri nas takrat počutili in se še danes počutijo kot doma.

Arhiv hotela Plesnik

Kako se je iti turizem v Logarski dolini? Se želje in navade turistov z leti spreminjajo?

Turizem je postal velik izziv. Gostje so vedno bolj zahtevni. Večji del pričakovanj izpolni dolina kot sama, saj ima močno pozitivno energijo. Opažamo, da se gostom ob vstopu v dolino čas ustavi in se umirijo.

Kaj je bil ključni trenutek za preboj oziroma uspeh v vaši karieri?

Ni enega ključnega trenutka, ki bi bil prelomnica. Uspeh je rezultat dolgotrajnega razvoja, izkušenj, vztrajnosti in delovne etike. Ti elementi se prepletajo in tvorijo temelj tako v poslovnem kot osebnem življenju.

Ste kdaj razmišljali, da bi vrgli puško v koruzo?

Imela sem tudi težke trenutke in padce, vendar nikoli nisem razmišljala o tem, da bi obupala.

Nasprotno – ti trenutki so me naredili močnejšo. Vedno sem gledala naprej in izzive sprejela kot priložnosti za rast.

Koliko pa je po vaših izkušnjah ženska spoštovana v poslovnem svetu danes? Imajo moški še vedno prednost?

Kariera ženske je še vedno pogosto zahtevnejša, saj se mora včasih bolj dokazovati, da doseže enako raven spoštovanja. Moški imajo zgodovinsko prednost, vendar se to sčasoma spreminja. Pomembno je, da vsaka ženska verjame vase in vztraja na svoji poti.

Moda

Barbara Plavec Brodnjak: " V življenju vsega pač ne moreš imeti"

V čem  je ženska boljši vodja od moškega?

Ženske imamo več empatije, smo bolj senzibilne in pogosto bolje razumemo čustveno dinamiko v timu. Hkrati pa znamo sprejeti tudi težke, a poštene odločitve. Ta kombinacija senzibilnosti in odločnosti je naša velika prednost kot vodij.

Kakšne načrte imate za prihodnost?

Tudi v prihodnje si bom prizadevala za nadaljnji razvoj krajinskega parka v skladu s svojim poslanstvom ohranjanja neokrnjene narave Logarske doline. Od nekdaj sem uživala in še vedno uživam v delu.

Celoten intervju je objavljen v januarski številki revije Obrazi 01/25. Revija je na voljo v spletni trafiki.