Adrian Pregelj/TV Slovenija

Dolgoletni voditelj Odmevov Igor E. Bergant, ki je bil pred tem že eden vodilnih športnih novinarjev in komentatorjev na TV SLO in je žel hvale zlasti pri prenosih nogometnih in olimpijskih dogodkov, me je pričakal pred televizijo. Najprej sem ga pohvalila za vodenje novinarskega dogodka na televiziji, kjer me je spet spomnil, kako izjemno zabaven je lahko, če se mu zdi dogodek za to primeren. 

Šport je še vedno vaša velika ljubezen. Vam je kdaj žal, da niste več v športnem programu TV SLO? V zadnjem času vaše kolege pogosto kritizirajo, češ da raven komentiranja športnih prenosov upada.

Meni nikoli ni bilo žal. Svojih kolegov ne bom kritiziral, kot ljubitelju športa pa mi gredo včasih komentarji res na živce. Potem se pa spomnim, da sem tako verjetno tudi sam šel na živce drugim, saj se najbrž vsakemu gledalcu zdi, da bi lahko bil komentator boljši. Sicer pa kolegom predvsem na komercialnih športnih kanalih ne zavidam, saj so izjemno obremenjeni. Dnevno morajo komentirati več tekem in na takšno količino se ne moreš dovolj pripraviti. Danes je tudi več komentiranja iz studia, kar ni idealno. Vsekakor se zavedam, da njihove delovne razmere niso lahke, zato na koncu nisem preveč kritičen.

Kakšen pa je položaj v informativnem programu? Pri Odmevih ste pred kratkim dobili še eno voditeljico Manico Janežič Ambrožič. Ste zadovoljni, da se je ekipa okrepila?

To je gotovo pametna odločitev, saj je Manica preizkušena voditeljica, odlična novinarka, bila je tudi že odgovorna urednica programa, kar je pri taki oddaji tudi prednost. Odmevi vsaj na zunaj po mnenju nekaterih ne delujejo kot oddaja, ki bi od voditeljev zahtevala veliko. Morda je to naš problem, da ne znamo dobro predstaviti, kako naše delo sploh poteka. Zagotovo je to ena izmed napornejših oddaj, ker se z njo intenzivno ukvarjaš od jutra do poznega večera. Tudi naša ekipa je vse bolj skrčena …

Adrian Pregelj/TV Slovenija

Verjetno imate v mislih ekipo novinarjev, redaktorjev in drugih, ki sodelujejo pri vsebini, je tako?

Tako je. Zato ima voditelj zdaj več dela. Z novo scenografijo smo prisiljeni delati drugače in še več razmišljati o tem, kako povezati slikovne vire, se še več pogovarjati z izvedbeno ekipo, zlasti na področju grafike, kar je prej manjkalo. Čeprav so vse te nove možnosti oddajo obogatile, kar je pomemben premik naprej in vsekakor izjemno pozitivno, imamo zato več dela. Ne zanašamo se več na neko rutino, ki jo imamo, saj je zdaj vsaka oddaja še bolj posebna. Zato je toliko večja odgovornost. Sicer pa meni tako delo zelo ustreza.

Torej vam ustreza, da imate v svojih rokah vse niti, vse podrobnosti oddaje?

Zdi se mi fer, da za čim več poskrbim sam, če le imam možnost. V primerjavi s tem, kako to delajo kolegice in kolegi v tujini, je to precejšnja razlika, saj imajo tam velike podporne ekipe. Sicer pa se mi zdi sprememba dela pri novi sceni zelo pomembna in to me motivira. Dobro je tudi, da je močna konkurenca pri voditeljih. V nasprotju z zadnjo spremembo pod prejšnjim vodstvom, ki se nam je številnim zdela malo vsiljena in ni bila premišljena, pa tudi za mlajšega kolega (Luko Svetino, op. a.) ni bila usluga, saj so ga dali v prevelike čevlje. Verjamem, da je imel ambicije, a Odmevi so zagotovo oddaja, kjer potrebuješ dolgoletne televizijske izkušnje. Manica je prav tak profil. Vesel sem, da je v ekipi.

Adrian Pregelj / RTV SLO

Vam je novinarski kolega Luka Svetina kdaj potožil, da so Odmevi zanj velik izziv?

Z njim nisem imel veliko stika, tako da niti ne vem dobro, kako se je počutil. Sicer pa bodo potrebne še kakšne spremembe pri Odmevih, saj sem zdaj edini moški voditelj.

Ste potem blaženi med ženami?

Blaženost je mogoče malo pretiran izraz. Gre bolj za to, da sem že malo starejši, da se z leti pojavijo določene težave z zdravjem, ritem dela pri Odmevih pa je zelo utrujajoč. Ves dan je treba biti zelo zbran, vrhunec zbranosti pa je pozno zvečer, kar ti poruši normalen in zdrav bioritem.

To je kar težava, in kakor jaz vidim sebe srednjeročno, mislim, da ne bi bilo najbolj pametno, da v takem ritmu vztrajam do upokojitve. Človek se stara …

Prav zato sem odgovorni urednici predlagal, da vsaj glede moške zasedbe v Odmevih kaj spremenimo. Seveda tako, da bo prehod logičen in prijazen do tistega, ki bo prišel v našo ekipo. Da se lahko novi voditelji postopoma privadijo na delo in tempo, morda se tudi še kaj dodatno usposobijo. Vsekakor sebe v doglednem času v tem ne vidim več.

Torej ne boste kot kolega Slavko Bobovnik, ki je Odmeve vodil do upokojitve?

Ne, ne. Ljudje smo različni in vsak zase najbolje ve, kdaj je najbolj primeren čas, da gre novim izzivom na proti. Jaz predvsem vidim, kaj prinaša staranje. Pa tudi ne bi rad zadnje delovno desetletje delal tako zahtevne oddaje, saj si želim imeti še kaj od življenja … Morda se vam zdi, da pretiravam, ampak žal smo videli, da se kolegice in kolegi lahko tudi zelo hitro in zelo mladi poslavljajo od življenja, torej je skrb za zdravje vendarle najpomembnejša.

Adrian Pregelj/TV Slovenija

Omenili ste, da ste na dan, ko vodite oddajo, ves čas vpeti v dogajanje. Zdaj se po svetu na političnem parketu včasih v enem dnevu vse obrne na glavo, ali torej to pomeni, da je oddaja zvečer čisto drugačna od tiste, ki ste si jo zamislili opoldne, ko pridete v službo?

Pravzaprav so vloge jasno razdeljene, kar je dobro, in zato je vse bolj utečeno. Vsaka oddaja ima svojega urednika, ki ima odgovornost odločanja glede tem, tudi gostov.

Ljudje pogosto mislijo, da voditeljice in voditelji vabimo goste, a ni tako. Mi lahko povemo mnenje ali kakšno izkušnjo s kandidati za goste, sicer pa imamo pri tem sorazmerno malo ali nič vpliva.

Naša naloga oziroma naloga Odmevov, ki so na koncu dneva, je, da imamo zelo jasen pregled nad dogajanjem. Hkrati moramo tudi ohraniti mirno kri ter se izogibati histerije, ki jo televizija tudi rada soustvarja. Naša naloga je, da skozi pogovore pojasnjujemo pomembno dogajanje, pri tem pa ljudem damo možnost, da si v miru ustvarijo svoj pogled in svoje mnenje. Zato poskušamo na eni strani predstaviti čim več različnih pogledov, mnenj, ali skozi prispevke ali skozi pogovore.

V televizijskih informativnih oddajah smo pogosto videli kakšna res šokantna razkritja. Včasih sem mislila, da bo kakšna velika razkrita afera imela posledice, pa se mi z leti zdi, da je vpliv medijev na javno mnenje danes premajhen. Ste kdaj razočarani zaradi tega?

Nisem nagnjen k negativnosti ali frustracijam. Na to poskušam gledati realno. V sodobnem svetu Slovenija ni nobena izjema, tako da smo tudi mi vse bolj v nekem stanju permanentne napetosti in razdraženosti. To gotovo ni dobro, ker v stanju histerije, čustvene razrvanosti in napetosti človek ne sprejema najboljših odločitev. Zdi se mi predvsem pomembno, da na Televiziji Slovenija poskušamo razviti visoke standarde poročanja in da ljudje vedo, da bodo pri nas informacije preverjene. Seveda ni vedno tako, saj se še kar preveč odzivamo na govorice ali komaj preverjene informacije.

Kaj lahko naredite, če vam sogovornik odkrito laže? Za prvi Trumpov mandat so analitiki prešteli, kolikokrat je lagal, ampak njega to ne ovira in še vedno laže …

Seveda se kdaj naknadno izkaže, da so gostje lagali oziroma da niso govorili po resnici. Prav zato sem poudaril, da imamo premalo razvito podporo, zlasti ko gre za preverjanje podatkov. Pri nemških, avstrijskih ali že prej pri britanskih volitvah so njihove televizije ponujale ta servis nekega sprotnega preverjanja dejstev, izjav. Pri nas so to poskušali na radiu, vendar jim ni uspelo biti povsem ažurni, ampak so preverjali za nazaj.

Za naše goste je težko vse preveriti, čeprav se dobro pripravimo. Kot novinar nisi odgovoren za neko mnenje, ki ga nekdo izrazi v oddaji, ki jo vodiš. Seveda pa je zelo pomembno, da se znaš odzvati. Skozi neka vprašanja ali skozi pogovor lahko poskušaš pokazati na šibke točke, ki jih ima sogovornik. 

Sicer ste nadomeščali tudi Marcela Štefančiča in vodili tudi Tarčo, ko je bila bolna Erika Žnidaršič. Kakšna izkušnja je bila to za vas?
Tema, ki sem jo imel, je bila manj polemična, tako da sem se oddaje lotil malo drugače, čeprav sicer ne mislim, da bi bilo treba zamenjati format oddaje. V minulih letih sem sicer vodil že kaj nekaj Tarč. A Tarča naj ostane taka in naj bo polemična. Ob tem pa bi lahko imeli še kaj bolj poglobljenega in umirjenega.

Celoten intervju je bil objavljen v aprilski številki revije Obrazi (04/25). Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.