Šimen Zupančič

Prihodnje leto bo praznovala 60 let ustvarjalne poti. A še bolj kot minevanje let preseneča konsistentnost njenega glasu – glas elegance, drznosti in zvestobe sebi. V obdobju, ko je jugoslovanska moda šele iskala svojo identiteto, je Marjeta že tkala svoj izraz – prepoznaven, neponovljiv, skoraj tih. Nikoli kričeč, vedno močan. Njene torbice ne kričijo po pozornosti, ampak jo imajo. So izreki brez besed, spoj funkcionalnosti in intime. V vsakem šivu, vsakem loku, vsaki zadrgi je zaznati spoštovanje do uporabnice. Do ženske kot kompleksnega, vitalnega, ustvarjalnega bitja.

Ko jo danes opazuješ pri delu, imaš občutek, da čas teče nekoliko drugače. Ne počasneje – bolj prisotno. V studiu na Tavčarjevi ulici, kjer sta že vsa desetletja njen atelje in šivalnica, polnem materialov, vzorcev, detajlov in tišine, ki ni prazna, ampak ustvarjalna, Marjeta Grošelj še vedno oblikuje. Z novimi idejami, brez potrebe po všečnosti, brez kompromisov s prehitrimi trendi. Njen dizajn ni podložnik mode, ampak njen glas. Z gospo Marjeto smo tik pred jubilejem spregovorili o ustvarjanju, torbicah, ženskah, staranju, lepoti, vitalnosti in prihodnosti. O tem, kaj pomeni ustvarjati s celim telesom. In o tem, kako ostati radoveden, tudi ko za sabo puščaš desetletja dela.

Prihodnje leto boste praznovali izjemen jubilej – 60 let ustvarjanja. Ko danes pogledate nazaj, kakšni občutki vas prevevajo?

Iskreno povedano, trenutno bolj razmišljam o naslednji torbici in o vsem, kar spada zraven. (smeh) Večinoma se v preteklost z mislimi ne vračam preveč, kljub temu pa seveda pogled na skoraj 60 let ustvarjanja prikliče veliko hvaležnost. To, da sem še vedno polno kreativna in da lahko to delim z ljudmi, se mi zdi veliko darilo.

Šimen Zupančič

Je bila vaša pot jasno začrtana ali polna nepričakovanih ovinkov?

Že ko sem začela, sem čutila, da je moda moj poklic. Nisem pa mogla vedeti, v kakšno potovanje se bo ta zgodba razvila. Ovinkov in presenečenj na srečo ni bilo prav veliko, če odmislim, da se je vmes zamenjalo kar nekaj valut, držav in odločevalcev. (smeh) Morda je bilo tako tudi zato, ker sem vselej zagovarjala butično zgodbo, ki temelji na ustvarjalnosti in podpori ter ravnovesju z družino.

Moda

Maja Štamol Droljc: Mož je bil velikokrat namesto nje mama in gospodinja

Kaj vas je sprva pritegnilo k oblikovanju torbic, zakaj prav ta modni izdelek?

Torbica kot modni kos nikoli ne bo izumrla. Ima tako vizualno kot uporabno vrednost, predvsem v zadnjem času pa je priljubljena tudi med zbiratelji. Ker sem imela kot otrok že po družinski plati vseskozi stik z usnjem in modo, poleg tega pa rada opazujem lepe stvari, nisem imela prav veliko pomislekov, s čim začeti samostojno pot.

O njenem prelomnem trenutku, ustvarjalni krizi in tudi o njenem dojemanju procesa staranja pa lahko preberete v novembrski številki revije Obrazi 11/25.

Revija Obrazi je na voljo tudi v spletni trafiki.