Shutterstock

Tekst: KLAVDIJA RUPAR VUGA

Tine (izmišljeno ime) je med večernim tuširanjem opazil pod prsno bradavico majhno zatrdlino. Najprej je pomislil, da gre za poškodbo ali vnetje. Potem je opazil, da je koža na tistem delu ugreznjena in občutljiva. Posumil je, da nekaj ni v redu. »Česa takšnega nisem še nikoli občutil. Ker nisem vedel, kaj se dogaja, sem se naročil k osebnemu zdravniku, ta me je napotil na ultrazvok in mamografijo. Po prvih izvidih pa so me poslali k onkologu na nadaljnje preiskave,« začne svojo zgodbo sogovornik. Sledil je šok – diagnoza rak na dojki. »Bil sem povsem šokiran, saj še nisem slišal, da tudi moški lahko zbolimo za tem rakom, prve dni sem bil v popolni megli, nato pa sem si rekel, da moram ukrepati in se boriti.« Dodaja, da je največja težava ta, da se o tej diagnozi pri moških premalo govori. Njegovi sorodniki in prijatelji so novico sprejeli podobno kot on. »Bili so povsem šokirani, a so mi stali ob strani. Najtežje pa mi je bilo videti strah v očeh bližnjih, zato sem se tudi zanje trudil ostati kar se da pozitiven.«

Raka so mu odkrili v drugem stadiju, kar pomeni, da je že bil na bezgavkah, drugam pa se na srečo še ni razširil. Po postavitvi diagnoze so z operacijo odstranili tumor, sledili so še kemoterapija in obsevanja. Od postavitve diagnoze do dneva, ko so mu povedali, da znakov bolezni ni več, je minilo približno leto in pol. »Sicer še vedno redno hodim na terapije. Je pa izredno težko prebolevati to bolezen, a sem si vsak dan govoril, da se splača potrpeti.«

Danes jemlje življenje veliko bolj resno, a hkrati tudi bolj sproščeno. Manj se obremenjuje z nepomembnimi stvarmi, več časa preživi z družino in počne stvari, ki ga veselijo. »Ko sem prejel diagnozo, sem najprej iskal podporo pri prijateljih in družini, pozneje pa sem se povezal tudi z društvom Onkoman in tam spoznal ljudi s podobno izkušnjo. To mi je dalo veliko moči,« še dodaja.

Vsako leto zboli od 10 do 15 moških

V Sloveniji vsako leto za rakom na dojki zboli od 10 do 15 moških, nekaj jih zaradi te bolezni tudi umre (od tri do pet ). Rak dojk je pri moških redek, medtem ko je pri ženskah to najpogostejša vrsta raka, zajema kar okoli dvajset odstotkov vsek rakov, za katerim zbolevajo ženske. Od leta 1961, odkar so dostopni podatki Registra raka, je bilo skupno registriranih 429 na novo zbolelih moških z rakom dojk. V povprečju je v obdobju 1961–1991 zbolelo okoli pet moških na leto, v obdobju 2000–2021 pa enajst.

Kot je povedala Polona Marinček iz združenja Europa Donna, se rak dojk pri moških pojavi po 65. letu starosti, torej nekoliko pozneje kot pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi mlajši moški. Tveganje je večje, če je v družini že kdo zbolel – še posebej če je imel raka na dojkah moški ali če je za to boleznijo zbolelo več sorodnic. »Pomemben del tveganja za nastanek raka nosijo tudi geni – zlasti mutacije v genih BRCA1 in predvsem BRCA2. Mutacije v genih BRCA in nekatere druge patogene variante genov, povezane z nastankom raka, so verjeten vzrok za raka dojke pri moških v štkirih do 40 odstotkih primerov, zato je priporočljivo, da se vsem moškim, pri katerih je diagnosticiran rak dojke, ponudi genetsko svetovanje, ki mu sledi genetsko testiranje – v Sloveniji je to mogoče in se tudi izvaja,« pa so pojasnili na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

Shutterstock

Simptomi in zakaj pride do raka pri moških

Moški imajo majhno količino tkiva dojke, kjer se lahko razvije rak. Medtem ko se pri deklicah v puberteti dojke razvijejo pod vplivom ženskih hormonov, pri fantih tkivo ostane nerazvito, a vseeno prisotno. Prav zato se tudi pri moških lahko pojavijo benigne spremembe ali rak. »Dejavniki tveganja vključujejo dednost, starost, debelost, bolezni jeter (ki vodijo do nižje ravni androgenov), čezmerne količine popitega alkohola in izpostavljenost sevanju ter določenim kemikalijam,« je naštela Marinčkova, na Onkološkem inštitutu pa so dodali, da je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj te bolezni tudi raven estrogena. »Vsak moški proizvaja nekaj estrogena, povišana raven pa se pojavi pri moških s čezmerno telesno težo, ker se v maščobah testosteron veže na estradiol.«

Samopregledovanje sicer pri splošni moški populaciji ni nujno potrebno, za moške, ki imajo povečane dejavnike za nastanek raka dojk, pa vsekakor je primerno, da poznajo svoje telo in so pozorni na spremembe. »Simptomi, na katere je treba biti pozoren, so trda zatrdlina (običajno neboleča), spremenjena (uvlečena) bradavica, (krvavi) izcedek iz bradavice, bolečina ali občutljivost in povečane bezgavke pod pazduho,« so razložili na inštitutu in opozorili, da naj osebnega zdravnika obvestijo o tem, ali imajo v družini svojce, ki so za rakom dojk (in/ali jajčnika), prostate, debelega črevesa, telesa maternice, trebušne slinavke, metastatskega raka prostate zboleli pred petdesetim letom starosti.

Pozno odkrivanje in zdravljenje

 Ker moški raka dojk ne pričakujejo, lahko simptome prezrejo ali napačno interpretirajo, kar pomeni, da lahko od prvih znakov do postavitve diagnoze mine več časa. Posledično je diagnoza pogosto postavljena pozneje, v višjem stadiju bolezni, ko je zdravljenje zahtevnejše, nam je povedala Marinčkova. Na inštitutu pa dodajajo, da se sicer zatrdlina pri moških odkrije hitreje, saj imajo manjše dojke, a v resnici so moški manj pozorni, zato se rak dojk običajno pri njih odkrije, ko je bolezen že napredovala. »Pri moških je povprečni čas med prvim simptomom in diagnozo daljši kot pri ženskah. Raziskave kažejo, da je to obdobje 19 mesecev ali celo več. Posledično je rak dojk pri moških diagnosticiran v 35 do 40 odstotkih šele v tretjem in četrtem (zadnjem) stadiju,« so povedali na inštitutu.

Zdravljenje raka dojk poteka pri moških enako kot pri ženskah, odvisno pa je od stadija bolezni. Večinoma se začne z operacijo, ki vedno zajame odstranitev cele dojke in operacijo pazdušnih bezgavk, njen obseg pa je odvisen od tega, ali so se rakave celice razširile v pazdušne bezgavke. »Poleg kirurškega zdravljenja praktično vsi bolniki potrebujejo sistemsko zdravljenje z različnimi zdravili, glede na lastnosti tumorja izbiramo med kemoterapijo, hormonsko terapijo in biološkimi zdravili. Ker gre pri moških z rakom dojk pogosto za lokalno napredovano bolezen, se že pred operacijo odločimo za kemoterapijo (lahko v kombinaciji z biološkimi zdravili),« so zdravljenje opisali na Onkološkem Inštitutu.

Niste sami

Moški lahko k zmanjšanju tveganja za raka dojk pripomorejo z ohranjanjem zdrave telesne teže, izogibanjem alkoholu in kajenju, redno telesno dejavnostjo, previdnostjo pri hormonskih terapijah, pozorni pa naj bodo tudi na družinsko anamnezo – v takih primerih se priporoča tudi genetsko svetovanje. Predvsem pa naj se v primeru kakršnihkoli sprememb čimprej obrnejo na zdravnika, saj zgodnje odkrivanje pripomore k uspešnejšemu zdravljenju, svetujejo v združenju Europa Donna.

»Tudi na naše združenje so se že obrnili moški, ki jih je diagnoza rak presenetila. Psihološki vpliv je lahko zelo močan – pogosto se počutijo osamljene, nerazumljene ali celo stigmatizirane, ker gre za bolezen, ki jo večina povezuje izključno z ženskami. Zato je še toliko pomembneje, da o tej temi odkrito govorimo, zmanjšujemo stigmo ter zagotavljamo podporo in prostor tudi za moške bolnike,« je za konec povedala Polona Marinček.

Tine se trenutno počuti dobro, redno hodi na terapije in je hvaležen za prav vsak dan. Moškim s to diagnozo pa sporoča: »Ne odlašajte, če opazite spremembe na telesu. Pojdite k zdravniku in ne mislite, da se rak na dojki dogaja samo ženskam. In ne bojte se prositi za pomoč, tudi čustveno. Niste sami v tem.«

Objavljeno v reviji Jana,  št. 34, 25. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana