courtesy of CDC/Frank Collins/James Gathany

So vas med dopustom na Jadranski obali popikale drobne žuželke, velike od dva do štiri milimetre, ki imajo telo in krila pokrita z drobnimi dlačicami? Dr. Vladimir Ivović z Univerze na Primorskem pravi, da se zaradi podnebnih sprememb peščene muhe iz toplih krajev širijo čedalje bolj proti severu. Zelo razširjene so na Hrvaškem, najdevajo pa jih tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Slovaškem, Madžarskem in drugod.

V Sloveniji živi že pet vrst peščenih muh! Letos so prvič uspeli izolirati povzročitelja bolezni, parazita Leishmania, iz peščenih muh z območja občine Izola. Vendar v Sloveniji pri ljudeh še niso potrdili avtohtonih primerov bolezni lišmanioza in mrzlica papatači, ki jih lahko prenašajo. Zato pa njihovi piki povzročajo močno srbeče otekline. Pozor: navadne mreže za insekte pred njimi ne ščitijo!

Arhiv dr. Vladimirja Ivovića

»Peščene muhe so bile še do nedavnega povezane skoraj izključno s sredozemskimi območji, Italijo, Španijo, Grčijo, Turčijo ali severno Afriko. V zadnjih dveh desetletjih pa opažamo pomembne spremembe – zaradi segrevanja ozračja in milejših zim se postopno širijo vse bolj proti severu. Danes jih najdemo že v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Slovaškem, Madžarskem in seveda tudi v Sloveniji. Zelo so razširjene na Hrvaškem, predvsem ob celotni jadranski obali, kjer dopustuje ogromno Slovencev. To pomeni, da so turisti pogosto izpostavljeni njihovim pikom, še posebej če preživljajo večere na prostem brez zaščite,« pojasnjuje dr. Vladimir Ivović, izredni profesor na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer raziskuje peščene muhe v Sloveniji in širši regiji. Peščene muhe so po njegovem pogosto prezrte, a imajo lahko pomemben vpliv na zdravje ljudi in živali.

»Tem drobnim, a izjemno pomembnim žuželkam se posvečam že več kot tri desetletja svoje raziskovalne poti. Srečal sem jih v različnih okoljih, tako v Evropi kot tudi v Južni Ameriki, kjer sem del svojega raziskovalnega dela opravljal v tropskih razmerah. Pot me je vodila na doktorski študij na Medicinsko fakulteto Univerze na Kreti, pozneje pa sem imel priložnost raziskovati tudi na eni najuglednejših univerz na svetu, univerzi Yale v Združenih državah Amerike. Te izkušnje so me zaznamovale in mi dale širši pogled na pomen medicinske entomologije – znanosti, ki preučuje žuželke kot prenašalce bolezni.«

Pri nas pet vrst peščenih muh

V Sloveniji živi več vrst peščenih muh, čeprav marsikdo še ni slišal zanje niti jih v našem okolju še ni opazil. »Do danes smo jih v Sloveniji potrdili pet vrst: Phlebotomus perniciosus, P. neglectus, P. papatasi,  P. mascittii in Sergentomyia minuta in najnovejšo, P. perfiliewi. To zadnjo smo letos odkrili prvič. Najverjetneje se je k nam razširila iz Hrvaške, kar je še en dokaz, da podnebne spremembe omogočajo naseljevanje novih vrst tudi na območjih, kjer jih prej ni bilo. Pomembno je poudariti, da niso vse vrste enako pomembne z vidika javnega zdravja. Dve vrsti, Sergentomyia minuta in Ph. mascittii, za zdaj ne veljata za nevarni prenašalki bolezni. Preostale pa so že dokazano vektorji parazitov Leishmania spp. in nekaterih flebovirusov, ki lahko povzročijo resna obolenja pri ljudeh in živalih.«

Arhiv dr. Vladimirja Ivovića

Kosmate žuželke merijo od dva do štiri milimetre

Kako jih prepoznamo? »Zelo so majhne, merijo le od dva do štiri milimetre. Telo in krila so pokrita z drobnimi dlačicami, zato se zdijo nekoliko kosmate. Njihova krila so v značilnem dvignjenem položaju, kar je ena od značilnosti, po kateri jih lahko ločimo od drugih žuželk. Najaktivnejše so ob mraku in ponoči, ko iščejo toplokrvne gostitelje, predvsem ljudi in živali. Podnevi se skrivajo v vlažnih in senčnih prostorih, na primer v razpokah zidov, med kamni ali v hlevih.«

Leishmania pri peščeni muhi v Izoli

Letos jim je v raziskovanju peščenih muh pri nas uspel znanstveni preboj. »V Sloveniji smo letos zabeležili pomemben mejnik. Prvič smo namreč uspeli izolirati parazita Leishmanio neposredno iz peščenih muh, ujetih na območju občine Izola. To pomeni, da se pri nas res pojavljajo vektorji, ki nosijo povzročitelja bolezni. Vendar to še ne pomeni, da lahko takoj pričakujemo resne epidemiološke težave. Razlog je v tem, da populacije peščenih muh v Sloveniji niso dovolj številne, da bi omogočile množične prenose okužb. Za primerjavo: na Hrvaškem in v Italiji, kjer je teh žuželk veliko več, se okužbe pojavljajo bistveno pogosteje, tako pri psih kot ljudeh. Psi imajo pri tem posebno vlogo, saj so glavni rezervoarji lišmanioze na območju celotnega Sredozemlja.«

V Sloveniji avtohtonih primerov bolezni ni

»Najbolj znani bolezni, povezani s peščenimi muhami, sta dve. Prva je lišmanioza, bolezen, ki jo povzročajo paraziti rodu Leishmania. Lahko se pojavi v kožni obliki, kjer nastanejo dolgotrajne razjede na koži, ali v hujši visceralni obliki, kjer so prizadeti notranji organi, predvsem vranica, jetra in kostni mozeg. Pri psih je lišmanioza resen problem, saj povzroča kronično obolenje, ki ga je težko zdraviti. Druga bolezen pa je mrzlica papatači, pravijo ji tudi sandfly fever, virusna bolezen, ki jo povzročajo flebovirusi. Kaže se z visoko vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah in splošno utrujenostjo. Običajno izzveni sama v nekaj dneh, vendar bolnika močno izčrpa. Vendar v Sloveniji za zdaj še nimamo potrjenih avtohtonih primerov teh bolezni pri ljudeh. So pa posamezni primeri lišmanioze zabeleženi pri psih, kar je pomemben opozorilni znak. V sosednjih državah, predvsem na Hrvaškem in v Italiji, so tako piki kot bolezni že dolgo dobro dokumentirani.«

Zaščita: repelenti in gostejše mreže na oknih.

»Najboljša zaščita je kombinacija preprostih ukrepov. Uporabimo repelente, tudi tiste, ki jih uporabljamo proti komarjem. Nosimo lahka, svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Izogibajmo se aktivnostim na prostem v večernem in nočnem času. Namestimo mreže proti insektom na okna in vrata. Običajne komarnike pogosto prehajajo, zato je treba uporabiti gostejše mreže z manjšimi odprtinami okoli en milimeter. Tako se lahko ubranimo pred piki, hkrati pa zmanjšamo možnost stika s povzročitelji bolezni.«

Močno srbeče, boleče otekline vztrajajo več dni

»Piki peščenih muh so zelo različni. Nekateri ljudje skoraj ne opazijo, da so jih pičile, pri drugih pa lahko nastanejo močno srbeče in boleče otekline, ki vztrajajo več dni. Pogosto so reakcije močnejše kot pri pikih komarjev, saj slina peščenih muh vsebuje snovi, ki pri občutljivih ljudeh sprožijo burne vnetne odzive. Včasih se na mestu pika razvijejo tudi ranice. Piki so sami po sebi neprijetni, resnično nevarni pa so, če žuželka prenaša povzročitelja bolezni.«

Peščene muhe v Sloveniji

»Peščene muhe so drobne, a zanimive žuželke, ki jih v Sloveniji še pred nekaj desetletji skoraj nismo poznali. Danes so del naše favne in predstavljajo raziskovalni izziv, hkrati tudi opozorilo, kako podnebne spremembe vplivajo na širjenje živih organizmov ter s tem na zdravje ljudi in živali. Čeprav je nevarnost za množične okužbe pri nas majhna, je prav, da se o teh insektih poučimo in znamo ukrepati.«