Shutterstock

Ja, prav tiste drobne bele nitke, ki se rade naselijo v črevesju in povzročijo srbenje tam, kjer si tega res ne želimo – pri ritki. Najpogostejši krivec je podančica (Enterobius vermicularis), ki se prenaša z umazanimi rokami, posteljnino, igračami in celo prahom. Njena jajčeca so neverjetno obstojna, zato se okužba hitro širi, zlasti med otroki v vrtcih in šolah. Izven gostitelja ostanejo jajčeca kužna do tri tedne. Zlasti jim ustreza vlažno okolje. Uniči pa jih temperatura nad 55 °C. V blatu so videti kot drobne bele nitke, ki se premikajo.

Najbolj tipičen znak okužbe je srbenje okoli zadnjične odprtine, predvsem ponoči. Takrat samice odložijo jajčeca in povzročijo silno neprijeten občutek, zaradi katerega se otrok premetava, praska in ne more zaspati. Zjutraj pa se zbudi tečen, razdražljiv in – paradoksalno – bolj poskočen. Pomanjkanje spanja, srbenje in nelagodje lahko povzročijo nemirnost, impulzivnost ali značilno živahnost, ki jo starejši naslavljajo z: Ali imaš mevlje v riti?!

A gliste ne povzročajo prave hiperaktivnosti. Otrok ni živahnejši zato, ker bi mu paraziti dajali dodatno energijo, temveč zato, ker ga srbenje in neprespanost spravita iz tira. Po nekaj nočeh slabega spanca ima vsakdo težave s koncentracijo, tudi odrasli. Ko okužbo pozdravimo in otrok končno spet mirno spi, se običajno umiri tudi poskočnost.

Gliste se zdravijo s tabletami, ki jih predpiše zdravnik. Ob tem je pomembno, da jih jemlje vsa družina, da se paraziti ne prenašajo z enega na drugega. Posteljnino, pižame in spodnje perilo je treba oprati pri visoki temperaturi, roke pa si temeljito umivati. Higiena rok je še posebej pomembna po obisku stranišča in pred jedjo. Glist se nam sicer ni treba sramovati. Niso znak slabe higiene, ampak posledica tega, da se otroci pač igrajo, raziskujejo in se ob tem dotikajo vsega. Nič takega niso, česar ne bi bilo mogoče rešiti z zdravilom, nekaj higienskimi ukrepi in po možnosti malo humorja.

Objavljeno v reviji Jana, št. 43, 28. oktober 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana