Shutterstock

Skoraj ga nismo več vajeni. In potem že pri minus osem prebiramo o »sibirskem mrazu«, »ledenem peklu« in podobnem. Temperature pod ničlo so bile še ne tako dolgo nazaj običajne za zimo, kučme, volneni šali in težki čevlji pa obvezna oprema. Na Blokah, enem najhladnejših kotičkov Slovenije, malce v šali, malce zares pravijo, da do –20 stopinj ni nobenega mraza, potem pa malo ohladi. No, vseeno je dobro poznati osnovno zaščito, če v hudem mrazu obtičimo v naravi, pa tudi kako je treba poskrbeti za pasje prijatelje in avtomobil, da se lahko varno vrnemo domov. Sploh pa ni več šale, ko temperature padejo pod minus 15 ali če pademo v ledeno vodo. Tedaj lahko odločajo sekunde.

Zdravje

Zdravstvena stanja, zaradi katerih vas zebe tudi, ko ste na toplem

Ni sramota ostati doma

»Pozimi je včasih pametneje ostati doma, čeprav smo vajeni hoditi v naravo in gore. Če temperature padejo pod minus deset in so hkrati napovedani močan veter, megla ali sneženje, se tveganje poveča. Še posebej nevarni so dnevi, ko se vreme hitro spreminja, ali če nas mraz ujame nepripravljene daleč od zavetja. Hud mraz je za človeka nevaren, kadar je povezan z vetrom, saj ta odnaša toploto iz telesa in ustvari občutek še nižje temperature.

Če termometer kaže minus pet, lahko ob močnem vetru telo izgublja toploto, kot bi bilo minus 15 ali več. Zato se takrat podhladitev in ozebline pojavijo veliko hitreje, pogosto še preden se tega sploh zavemo. Zato se pozimi zgodi toliko nesreč, ker ljudje podcenijo vpliv mraza in vetra. Pri zelo nizkih temperaturah pod lediščem je pomembno, da se na mrazu in vetru ne zadržujemo predolgo.

V praksi velja, da se že po 30 do 60 minutah izpostavljenosti hudemu mrazu in vetru lahko začnejo kazati prvi resni znaki ohlajanja – tudi pri sicer zdravem človeku. Če smo mokri, slabo oblečeni ali stojimo pri miru, se ta čas še bistveno skrajša. Zato se pozimi ni sramotno obrniti nazaj ali sploh ne iti. Največja napaka, ki jo ljudje naredijo v zimskem času, je, da vztrajajo predolgo, čeprav jim telo jasno sporoča, da je mraza preveč. V preživetju v naravi velja osnovno pravilo – poslušaj naravo in svoje telo,« pove Laris Žurga, inštruktor in vodja Šole preživetja Laris.

Šimen Zupančič

Kdaj nas mraz ogroža? 

»Pri mrazu ni ene same varne meje. Pri minus desetih stopinjah Celzija telo že zelo težko ohranja notranjo toploto, izguba energije je hitra, tveganje za podhladitev in ozebline se močno poveča – tudi pri zdravih. Pri minus 15 stopinjah in nižje se razmere zaostrijo. Nezaščiteni deli, prsti na rokah, nos, ušesa in lica lahko začnejo kazati znake ozeblin že po kratkem času. Ob tem se zmanjša občutek za mraz, kar je nevarno, saj človek pogosto sploh ne opazi, da je že v težavah. Gibanje postane počasnejše, misli manj jasne, odločanje pa slabše, kar je v naravi lahko usodno.

Domača lekarna

Pravilno ukrepanje ob kratkotrajnih omrzlinah

Ko temperature padejo proti minus 20 stopinjam Celzija ali še nižje, pa govorimo o razmerah, kjer je bivanje na prostem brez izkušenj, prave opreme in zavetja resno tveganje. V takem mrazu ni več vprašanje, ali bo telo začelo izgubljati toploto, ampak kako hitro. Brez zaščite lahko pride do poškodb kože in globljih tkiv zelo hitro, še posebej ob vetru ali vlagi.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 20. januar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana