Ker si zaslužiš

Razglasitev ženske leta 2018

Prosimo, ne spite med posilstvom

Primer nedolžnega posiljevalca

Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš koga rad.

Ena od novoletnih vraž pravi, da tisto, kar delaš prvega januarja, počneš vse leto. Ko sem ob pol petih zjutraj tega dne stopila iz avta in hotela vzeti torbico, je ni bilo. Ostala je 120 kilometrov stran pri silvestrskih gostiteljih, z vsemi dokumenti, telefonom in bančnimi karticami. Vozila sem brez vozniške in prometne. A se je dan kljub začetni smoli srečno končal, saj je prijateljska veriga poskrbela, da je bila torbica kmalu pri meni in mi ni bilo treba še enkrat na pot. Kaj je sreča? Odsotnost nesreče, kot nekateri pravijo, drobni trenutki vznesenosti, občutek, da imaš angele varuhe v podobi sorodnikov in prijateljev – ali kaj? Danec Meik Wiking, direktor inštituta za srečo, ima nekaj odgovorov, tudi za Slovenijo.

Zaupanje je za naivne

Onesnaženo okolje je peti dejavnik za zgodnjo smrt, a na državo se žal pri njegovem varovanju ne moremo več zanesti. Njenim institucijam je treba nenehno gledati pod prste, saj se prevečkrat zasleduje le interes industrije, iz pomembnih razprav in odločitev o zakonskih podlagah pa se zadnje čase izključuje celo strokovnjake (torej znanje). Ljudje bodo še vedno umirali zaradi posledic dela z nevarnimi kemikalijami in snovmi. Kapital ubira vedno nove poti, vse postaja blago – tudi življenja naših otrok.

Nikoli ne hodite spat brez palčnikov!

V postelji s telefonom

Slabi ortopedski vsadki so v Sloveniji redki, a je že eden preveč

Zadnje tedne lanskega leta smo se Slovenci zgražali in z zaskrbljenostjo brali o tem, kaj vse se vgrajuje v človeško telo. Zasluga, da je pozornost dobilo tako pomembno vprašanje, kot je to, kakšne ortopedske vsadke dobivamo, gre novinarjem iz kar 36 držav, ki so v projektu z naslovom Operacija vsadki opozorili na to, kar ne sme ostati skrito.

Konec žuželk, konec hrane

Pravkar poteka šesto veliko izumrtje.

Najbolj me boli, če ne morem vsem pomagati

Ko z žensko leta Polono Lah hodite po hodnikih Doma Danice Vogrinc, jo stanovalci veselo pozdravljajo. Gospe občudujejo njeno obleko in ji govorijo, da je Sneguljčica, Pepelka ali Pika Nogavička. Sloka je, s prodornimi očmi. Toda Polona Lah ni Sneguljčica. Če pa že, je tista Sneguljčica, ki s seboj nosi velik nahrbtnik življenjskih tegob, a kljub temu najde energijo, da se nesebično predaja drugim. Verjemite mi – če kdo, potem Polona Lah ve, kako vstati takrat, ko vas življenje najhuje brcne in padete v najglobljo luknjo.

Ženska leta 2018 je POLONA LAH

7. januarja 2019 je revija Zarja v SNG Opera in balet Ljubljana razglasila žensko leta 2018.

ŽENSKA LETA 2018 – OGLED V ŽIVO!

7. januarja 2019 bo revija Zarja v SNG Opera in balet Ljubljana razglasila žensko leta 2018. Kandidatk je letos prikladno devet, pravljično število modrosti. Ne le modre, letošnje nominiranke za žensko leta so tudi osupljive borke za prav in bolje.

Zgodbe iz Vardalanda (in okolice)

Izjave leta

Če drugega ne, je iz zgolj neznatnega delčka vsega, kar so v minulem letu zanimivega in tehtnega povedali naši preštevilni sogovorniki (tu jih še zdaleč ni niti večina), razvidno, kako pisana druščina so bili. In marsikaj ubesedenega velja odnesti s sabo kot modrost za prihodnje čase.

Kako smo preživeli polentno sezono

Pisanje nekje v ozadju spremljajo zoprni škratki, ki radi izkoristijo vašo nepazljivost in vam pod prste ali v misli vtaknejo napako. Tudi med ustvarjanjem revije Zarja nam ne dajo miru, nekaj napak se nam je tako med letom izmuznilo in vas, upamo, nasmejalo. No, nekaj tistih, ki smo jih sicer še pravočasno opazili, pa je nas spravilo v tako dobro voljo, da smo se jih odločili deliti z vami.

Učiteljica z brazgotino

Žensko leta izbirajo tudi v sosednji Italiji. Letos je naslov med tridesetimi kandidatkami prejela učiteljica, ki je dijakovo nasilje ni odvrnilo od tega, da se ne bi vrnila v razred, čeprav jo je, kot pravi, po grozljivem dogodku še vedno zelo strah. Ob podpori dijakov, ki so jo toplo sprejeli, in javnosti, ki jo je večkrat nagradila, je ta vse manjši.

Mame se bomo borile kot levinje!

Predbožično kičasta Ljubljana, četrtek opoldne. Gručica staršev in otrok na invalidskih vozičkih se pod ledenim dežjem trudi ne zmrzniti pred parlamentom. Deklica na enem izmed njih, Mihaela, nenadoma sunkovito trzne z glavo in začne mahati z zveriženimi dlanmi. Da ni kaj narobe, zaskrbljeno preverim pri njenem očetu. Morda nam deklica sporoča, da kaj potrebuje? »Ne, ne,« resignirano, a obenem dobrodušno odkima brkati mož. »Taka je ves čas. Celih dvajset minut po rojstvu je bila mrtva – kdo ve, kako dolgo je bila mrtva notri v mami.« V tistem mimo prišepa osemnajstletni Nejc in Mihaelo solidarno poboža po ramenu.

Sladke skrivnosti in slani kipnik

Udeležba na kuharskem tečaju sestre Bernarde Gostečnik je privilegij, na katerega je treba čakati več mesecev. Čeprav datumi tečajev sploh niso objavljeni oziroma razpisani, ampak prijave sprejemajo kar sestre v samostanu, prostega termina ni na voljo do aprila. A ko enkrat prideš na vrsto, vse teče kot po maslu. Iz pritlične kuhinje samostana, ki je stalen dom dvajsetih sester, se takrat sliši le mil, a odločen glas, ki spretno krmari med lonci, gleda pod pokrovke, preverja temperaturo v pečici, valja testo in mimogrede odgovori še na sto vprašanj tečajnikov. Mirno, potrpežljivo, brez vsakršne živčnosti, da poleg oblakov moke in vonja po čebuli v zraku ves čas lebdi neko posebno, sproščeno, lahko bi mu rekli blagoslovljeno vzdušje. Nalezejo se ga vsi, tako izkušeni kuharji in kuharice kot popolni začetniki, a ker je slednjih bolj malo, seveda vsaka jed uspe. Tudi kipnik.

Vonj po veličastnih časih

Prejšnji teden se je Slovenija v istem dnevu razveselila kar dveh zmag alpskih smučarjev: Ilka Štuhec je po zmagi v smuku tekmice premagala še v superveleslalomu, Žan Kranjec pa je s konkurenco pometel v veleslalomu. Za kako izjemen dosežek gre, pove podatek, da sta dva slovenska smučarja nazadnje zmagala na isti dan pred 18 leti, Špela Pretnar in Matjaž Vrhovnik sta slavila v slalomu, medtem ko smo na moško veleslalomsko zmago čakali kar neverjetnih 36 let!

Tista lučka sreče nekje v nas

Od lepih želja v teh dneh v zraku kar prasketa, naslednje leto pa ... se hitro zatečemo k izgovoru o muhasti sreči ali kruti usodi, ko ostanejo neuresničene. Pa jih je toliko odvisnih od nas! Preberite lepe misli in želje naših sopotnikov v času in prostoru, ki smo jih za to, da jih zapišejo za vas, prosili, ko smo v redakcijo dobili poziv učitelja Rajka Bošnjaka. Tistega učitelja, ki mlade navdihuje, da prisluhnejo sebi in naravi, in je tako recimo njegov razred na Krasu posadil celo stotnijo orehovih dreves. Nas pa je navdihnil za tale članek.

Ne glejte na uro, opazujte testo!

Kako opisati Jožeta Senegačnika? V Zarji smo ga pred časom že predstavili kot mojstra domače peke, pilota in državnega prvaka v peki kruha s kislim testom. Nekoliko literarno bi lahko rekli, da je po postavi podoben Martinu Krpanu, po tem, kar najraje dela, pa peku Mišmašu. Tudi on je vedno nasmejan in dobrodušen, še posebej ko iz njegove peči prijetno zadiši. Senegačnik nadvse rad deli svoje znanje in izkušnje o peki na spletnih tečajih, delavnicah ali v pogovorih, vedno kar brezplačno. Mar ni to že kar nekoliko pravljično v današnjih časih, ko ima vse svojo ceno?

Dobrota je kot svečka v temi

»Čeprav že četrt stoletja pripravljamo akcijo Ljudje odprtih rok, je med nami še vedno veliko ljudi, ki jih nismo predstavili. Zato bomo z njo nadaljevali, čeprav vemo, da dobri ljudje običajno ne iščejo medijske pozornosti in družbenega priznanja. A je vendarle lepo in prav, če se jim družba zahvali za njihovo dobroto in pogum ter jim omogoči, da njihova dobra dela ne bodo pozabljena, saj prinašajo sonce v naša srca,« je ob zaključku akcije Ljudje odprtih rok 2018 dejala urednica Ženske Marta Krpič.

Sončni zdravnik v prenovljeni obleki

Kdo je bil Arnold Rikli? Kaj je delal na Bledu? Zakaj se toliko časa po njegovi smrti (umrl je 1906) o njem in o njegovih metodah zdravljenja ni veliko govorilo? Kje in kako bodo spet zaživela njegova znanja? V kaj je sploh verjel ta naravni švicarski zdravilec, ki je 52 let preživel na Bledu, a se slovensko ni nikoli naučil?

Moja srečanja s šolsko inšpekcijo

Na duši mi še vedno leži grenak priokus srečanja s šolsko inšpekcijo tik pred prvomajskimi prazniki leta 2013. No, inšpekcija ni obiskala le mene, ampak je šlo za "redni inšpekcijski pregled cele šole". In temu primerno je bil obisk napovedan. Ravnatelj in pomočnica ravnatelja sta v posebni pisarni pripravila vso potrebno šolsko dokumentacijo slehernega strokovnega delavca na šoli (takrat še dnevnike šolskega dela v fizični obliki in tudi dnevnike interesnih dejavnosti, dodatne strokovne pomoči, zapisnike vseh mogočih strokovnih teles na šoli, tudi roditeljskih sestankov itd). Na šoli je vladalo nekakšno panično vzdušje, kot da gre za obisk z vrha EU.

Že pol stopinje višji dvig temperature je lahko usoden!

Prejšnji teden je v Katovicah na Poljskem potekala podnebna konferenca COP24, ki si jo bomo najverjetneje zapomnili po tem, da se na njej NI govorilo o ključnem znanstvenem poročilu IPCC. To opozarja na posledice dviga temperatur za 1,5 stopinje Celzija. To, da se ves svet zbere na enem mestu, da bi govoril o rešitvah za problem globalnih razsežnosti, nato pa se ignorira slona v sobi, se zdi skoraj noro. Je lahko ta napaka celo usodna?

Pustimo jim vsaj dostojanstvo!

Ne prav lepa resnica za sijočim obrazom humanitarnosti.

Moja Kmetija

Kako preživeti Kmetijo in se celo smejati?