Zgodbe
Gepardi mijavkajo, mar ne?
Velika želja vsakega ljubitelja živali je, da bi lahko vsaj enkrat skrbel, hranil ali se družil z živalmi, ki jih je mogoče videti le v živalskem vrtu, če seveda ne potujete veliko po svetu, kjer jih je sicer mogoče videti. Zato smo z veseljem zagrabili možnost, ki jo ponujajo v ljubljanskem živalskem vrtu, in eno dopoldne pomagali skrbeti za geparda, opice sajmire (se spomnite gospoda Ficka iz Pike Nogavičke?), surikate, žirafi Rastka in Cvetka, pridružili smo se vsakdanji negi slonice Gange in se igrali s prikupnimi mehkimi navadnimi variji (iz skupine madagaskarskih lemurjev). Ogromno smo izvedeli, živali pa so s svojo prisrčnostjo izvabile iz nas ogromno toplih občutkov.
Kako vplivni so vplivneži?
Ali lahko nekdo, katerega edina referenca je, da je lep in iz znane družine, do temeljev zatrese borzo?
Iščemo žensko leta!
Ko se narava odene v najlepše barve, je znova čas, da se na Zarji zakopljemo med vaše predloge, katere ženske letos uvrstiti med najzaslužnejše, najsrčnejše, najuspešnejše. Med tiste, ki so se nam najbolj vtisnile v spomin – zaradi izjemnosti tako ali drugače, neustavljive energije, s katero premikajo meje mogočega, zaradi dosežkov, ki jih občudujemo, ali preprosto srca, večjega od sveta. Prosimo vas, pomagajte nam, da ne bomo prezrli kakšne, ki bi še posebej sodila v ta žlahtni izbor, pa bo zaradi svoje skromnosti ostala skrita javnosti.
Življenje pod plazom
Naša država je geološko zelo pestra in reliefno razgibana. Kar tretjina slovenskega ozemlja je podvržena zemeljskim plazovom, ti se večinoma pojavljajo v hribovitih in gričevnatih predelih predvsem zahodne in osrednje Slovenije ter hribovitih delih jugovzhodne in vzhodne Slovenije. Kar nekaj prebivalcev v Sloveniji živi tako rekoč na plazu, torej se pod njimi nenehno nekaj dogaja, in tako območje je treba redno nadzorovati. Slovenski raziskovalci so v svetu cenjeni kot izjemni poznavalci plazov, niso pa čudodelci, ki bi znali točno napovedati, kdaj in s kakšno silo se bo utrgalo zemljišče za vašo hišo. O skrivnostih plazov smo se pogovarjali z dr. Tino Peternel z Geološkega zavoda Slovenije.
Armada joče za vojskovodjem
Na Reki ima status božanstva. Vsak, ki ga je kdaj srečal med jutranjim tekom po Opatiji, kjer živi zadnjih pet let, je ponosno in zanosno pripovedoval medijem, kako fin gospod je. Nogometni trener Matjaž Kek je za slovensko-hrvaško prijateljstvo v tem času bržčas naredil več kot predsednik Borut Pahor s svojimi objemi hrvaških političark ali Zoran Predin s svojim bilateralnim muziciranjem.
Nos je moj
Zakaj bi bil uspeh neverjeten? Ker govorimo o slovenski medicini kot o popolni katastrofi, po drugi strani pa naši zdravniki dosegajo vrhunske uspehe, enega takšnih smo spremljali prejšnji teden. Že spomladi smo slišali, da »je nos rasel na roki in so ga potem presadili na obraz, več da bomo izvedeli, ko se bo čisto zares 'prijel'«, v resnici pa si nismo predstavljali, za kakšen dosežek gre. Popravljanje nosov je vendar že dolgo rutina, ampak rast nosu na roki, no, to je pa vsekakor neverjetno. Saj v resnici ni rasel, le opomogel si je – potem ko so ga ustvarili po podobnem principu, kot je nastala Eva iz Adamovega rebra. A pojdimo po vrsti.
Ste pozorni na to, kaj vam govori vaša koža?
Koža je naš največji organ, zato je pomembno, da uspešno prepoznamo prve znake njenega staranja in tem tudi prilagodimo izbiro kozmetike.
Bi v parlament pripeljale otroka?
Javnost je prejšnji teden začela burno debato, potem ko je novozelandska premierka Jacinda Ardern na zasedanje generalne skupščine Združenih narodov s sabo prinesla trimesečno hčer. S tem je želela ženskam po vsem svetu sporočiti, da je lahko vsaka ženska voditeljica države in mati obenem. Mi smo ob tem naše poslanke vprašali, za kakšno idejo ali sporočilo bi v slovenski parlament s sabo prinesle otroka.
Bila sva si usojena
Sanjska poroka Jožeta Zidarja in ugandske novinarke Ritah Aligume
Zadnje zatočišče filmoljubov
Deset svečk mestnega kina Kinodvor
Trpka zmaga Glorjane Veber
Naj takoj pojasnim naslov – zmaga na upravnem sodišču, ki jo je dosegla 36-letna diplomantka politologije in doktorica literarnih ved, podjetnica in pesnica Glorjana Veber, je vsekakor sladka, so pa trpke okoliščine, v kakršnih se znajdejo mnoge ženske na vodilnih položajih. Ko je Glorjana na socialnem omrežju objavila sodbo, so se ji oglasile številne ženske s podobno usodo, zato se je odločila, da bo ustanovila organizacijo, ki jim bo svetovala in konkretno pomagala. Ženske namreč radi postavijo na vodilna mesta, ki so naporna, da ne rečem sporna, saj računajo, da so krhke in ranljive ter primerno ubogljive. Če niso, se ve, kaj jih čaka – razrešitev, odpustitev, javno sramotenje. O nekaj takšnih primerih smo zadnje čase pisali, pravo je dalo ženskam prav, a karavana gre dalje, saj so povzročitelji takšnih škandalov še zmeraj na svojih stolčkih, pa tudi v sistemu se ni nič spremenilo.
Mamografija, ultrazvok ali oboje?
Ni bolezni, ki bi tako globoko posegla v dušo in telo sleherne ženske, kakor tudi njene družine oziroma partnerja, kot prav rak dojk. Hkrati je treba vedeti, da je to bolezen, katere pojavnost še narašča. Vsako leto na novo zboli okoli 1300 Slovenk, v povprečju starih malo nad 60 let, torej več kot tri na dan; umre pa jih še vedno malo manj kot štiristo, več kot ena na dan. Nič ne kaže, da bi se to zbolevanje ustavilo.
Slovenija v šoku
Vrtec groze na Vrhovcih
Kadar trdna tla postanejo blatna luža
Ob potresu v Indoneziji
Molk ščiti storilce
Bolečim izkušnjam so dali glas.
Še vedno šola za življenje
Danes je bivati v dijaškem domu privilegij.
Naivnost in goljufija gresta z roko v roki
Ne glede na to, ali ste zvesti kupec prehranskih dopolnil, knjig, loncev itd., vas pogosto prodajalec – kot svojega VIP-kupca – nagradi s še kakšnim darilcem in pogosto tudi z obljubo denarne nagrade, ki je že skoraj vaša. Ko prvič odpreš ovojnico z besedilom: »Čestitamo, ste dobitnik naše glavne nagrade 35 tisoč evrov ...,« ti zaigra srce. Potem pa te malce prizemlji pojasnilo, da je treba kupiti le še en izdelek ali pa izpolniti še en podatek. No, še en »nateg«, si rečeš, pa vendar je nagrada tako mamljiva, da kupiš še to malenkost kot vstopnico za finale. Poleg mamljive vsote prepriča kar nekaj imenitnih podpisov na tem »uradnem papirju«, ki je tudi poln žigov, podatkov itd.
Plačajte in nič ne sprašujte!
Strokovnjaki so se zadnja leta borili za dosego varstva zasebnosti in podatkov vsakega posameznika ter z zakonom, ki je začel veljati letos spomladi, to tudi dosegli. Čeprav gre za velik in še kako potreben dosežek, pa so se ravno na ta zakon na sodišču sklicevali tudi evropski poslanci, medtem ko so se novinarji in odvetniki trudili doseči, da bi javnost dobila vpogled v to, za kaj evropski poslanci namenjajo davkoplačevalski denar. Sodišče je prejšnji teden odločilo, da bodo ti podatki za javnost ostali tajni, saj tožeče stranke po njihovi presoji niso uspele dokazati nujnosti objave podatkov. Pa je zapravljanje denarja, ki gre iz našega žepa, res zasebna zadeva evropskega poslanca, ki mu je ta denar zaupan?
»Čas je za pravico, gospod Cosby.«
Serijski posiljevalec Bill Cosby mora v zapor
Bo imel posledice za ves svet?
»Lažna novica!« je v komentarju ob prispevku avstralske televizije ogorčeno kriknil gledalec. Poročali so, da so se na Kitajskem lotili vpeljevanja novega sistema, pri katerem država na podlagi digitalnih podatkov – posnetkov uličnih kamer, spletnih nakupov, igranja videoigric na spletu, zapisov na družabnih omrežjih … - državljanom dodeljuje plus in minus točke, seštevek pa vpliva na to, ali lahko rezervirate letalsko vozovnico, ali svojega otroka lahko vpišete v izbrano šolo, kako hiter je vaš internet in kako ugoden vaš kredit. Komentator se je motil. Ni šlo za lažno novico. Vse je res. Nočemo vas strašiti. Ampak lahko nas je strah. Zelo, zelo strah.
Zapoznelo opravičilo velikemu umetniku
V stotem letu od slovesa našega velikega pisatelja in ustvarjalca sta o njem nastala kar dva dokumentarno-igrana filma. Enega smo vam že predstavili, v četrtek, 27. septembra, pa bo v Cankarjevem domu predstavljen drugi, s preprostim naslovom Cankar. Nastal je v režiji Amirja Muratovića, glavno vlogo Cankarja pa je odigral igralec Rok Vihar.
Zaradi kač se ne umira več
Veliko Slovencev in Slovenk se kač boji. »Priznati moram, da smo kljub večletnim številnim dejavnostim za odpravljanje predsodkov pred kačami še daleč od tega, da bi jih ljudje sprejeli kot eno od čudovitih stvaritev narave, nujen del našega okolja. So zanimive in skrivnostne. In prav nič hudobne, zahrbtne in sluzaste. So člen v prehranjevalnem spletu, brez katerega se ta lahko poruši. Posledice za naše okolje so pa nepredvidljive in lahko celo usodne,» pravi doktorica znanosti Staša Tome, ki je že dvajset let zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani in je pripravila že več kot sto delavnic o kačah ter odmevno razstavo Kače, zakaj se jih bojimo, zanjo je prejela Valvasorjevo priznanje. Napisala je tudi priročnik o kačah z istim naslovom, predvsem pa skuša ljudem dopovedati, da je strah pred kačami pretiran in da so ti plazilci pri nas zaščiteni, torej se jih ne sme ubijati.
Bolnišnice, leglo mikrobov?!
Težko je verjeti, a je res: ko stopite skozi vrata bolnišnice, ste takoj v večji nevarnosti, da se boste okužili. Na vas lahko prežijo stafilokoki, streptokoki, virusi vseh vrst, pa tudi najnevarnejše bakterije, proti katerim so celo najmočnejši antibiotiki nemočni. Še v večji nevarnosti pa so bolniki, saj so bolni in oslabljeni, s tem pa naravnost idealna tarča za bacile. Bolnišnične okužbe še zdaleč niso nedolžne. Pokopale so že veliko bolnikov, po nekaterih podatkih samo v naši državi vsako leto več, kot jih vzamejo ceste.
Ali bodo duhovniki poročeni – ali jih pa ne bo
Pravzaprav je treba naslov nekoliko popraviti – ni nujno, da bodo duhovniki poročeni, lahko bodo tudi živeli na koruzi v hetero- ali homoseksualnih partnerstvih ali pa bodo deviški do smrti, če jim bo tako ustrezalo, le Katoliška cerkev jim več ne bo smela gledati v posteljo. Sicer bo zelo kmalu ostala brez dušnih pastirjev. Prav celibat je bil glavni razlog, da so se od rimskega papeža odcepili najprej pravoslavni, potem pa še protestantje, in iz teh in še drugih verstev, ki nimajo zapovedanega celibata, ni slišati o spolnih zlorabah, papež Frančišek pa se v njih utaplja. Bo končno kaj ukrenil?
V Kemisu še kar sadijo rož'ce
Inšpektorat ne priznava sodišč, država pa se požvižga na občino (in občane).