Ne verjamem, je rekla kolegica. Pa če ti pravim, zares se dogaja! Ne, ne verjamem, je bila zakrknjeno neomajna. Ni bila edina, ki dvomi, pa je vendarle res: ljudje v spanju pošiljajo SMS-sporočila. Ali tvitajo. Ali instagramajo (ali pa morebiti instagramirajo?). In se tega potem zjutraj večinoma niti ne spominjajo več, prepriča jih šele dokaz na telefonu. Ni nujno, da imajo nočna sporočila kakšen smisel, lahko so samo kup zatipkanih besed, ki jih je potem brez upa zmage obupano poskušala reševati avtokorekcija. In so tako sporočilca v spanju ostala na pol poti med smislom in nesmislom. Pošiljanje telefonskih sporočil v spanju, sleep texting v izvirniku, je nekaj takega kot hoja ali govorjenje v spanju, še ena, dokaj nova, motnja spanca. In še en način, kako se pametni telefoni nepooblaščeno vmešavajo v naša življenja.
Da so selfiji nevarnejši kot morski psi, ker ubijejo precej več ljudi, smo vam pred časom že razložili, pametni telefoni vas iz zasede lahko zapeljejo v smrt tudi, kadar pošiljate sporočila ob prečkanju ceste ali med vožnjo, pa kadar preveč neustrašno lovite pokemone, telefonirate, priklopljeni na omrežje, v kopalni kadi, lahko vam zahrbtno uničijo družabno življenje, ko se vas polasti manija phubbinga – saj veste, kadar tudi ob druženju s prijatelji in kolegi zijate v svoj telefon –, če ga pa jemljete s seboj na stranišče, postane tudi gostitelj najrazličnejših bakterij. Pametni telefoni so, to je zdaj že jasno dokazano, nevarni za življenje in zdravje. In zdaj se je pokazalo, da vam lahko načenjajo zdravje in duševni mir celo, kadar spite. Res. Obstajajo študije.
Spanje v rokavicah. Beseda tedna je parasomnija, skupina motenj spanja, med katere sodijo tudi hoja in govorjenje v spanju, v spanju lahko tudi vozite avto, jeste in da, seksate. Lahko vas pestijo močenje postelje, more ali nočni strahovi. Vse to je parasomnija. In zadnja leta se je pokazalo – in dokazalo – da lahko med spanjem celo pošiljate tekstovna sporočila. Le da v spanju pohaja naokrog le od pet do deset odstotkov ljudi, sporočila pa naj bi jih pošiljala kar dobra četrtina. Večinoma so to mladi, bržkone zato, ker gredo prav oni največkrat v posteljo s telefonom. V raziskavi, ki so jo (naredili leta 2013, objavili pa šele letos) delali med študenti, je ena od udeleženk napisala: »Preseneča me, da o tem delate raziskavo, saj to vendar vsi počnejo!« Druga je priznala, da hodi spat s palčniki, rokavicami z enim samim prstom, da bi si preprečila pošiljanje sporočil med spanjem. Seveda bi se lahko preprosto odpravila spat brez prižganega telefona. Ampak na tako kompleksno rešitev očitno ni niti pomislila. Ker kam pa pridemo, če bomo ponoči ugašali pametne telefone?
Kdo je to napisal?! Med spanjem lahko počnemo zapletene stvari zato, ker niso celi možgani hkrati budni ali speči – nekateri deli spijo, drugi so budni in se zato lahko v možganih hkrati dogajajo različne ravni zavedanja. Kar menda pojasni, kako lahko med spanjem zagrabite telefon, ga odklenete, odprete aplikacijo, odtipkate naslovnika in sporočilo. A se potem zjutraj ničesar ne spominjate.
Nočno esemesanje največkrat sproži prejeto sporočilo, največ nočnih sporočil je namreč odgovor na sporočilo, ki je prispelo sredi noči, čeprav se zgodi tudi, da kdo v spanju kar sam od sebe napiše SMS ali tvit. Včasih ne gre zgolj za posamezna sporočila, temveč kar za serijo sporočil, ki si jih izmenjujejo s presenečenimi prijatelji (ki so, domnevno, povsem budni).
Več v Zarji št. 2, 8.1.2019
