Učitelj Rajko Bošnjak:
Poziv vsem srčnim ljudem v Sloveniji
»V Sloveniji živimo izjemno srčni ljudje, ki pa smo to srčnost potlačili nekam globoko. Današnji čas nujno potrebuje odprto srce, notranjo trdnost in neomajno vztrajnost. To pa nam ruši naša trenutna realnost, ki nas nenehno zasipava z negativnostmi, grožnjami, strahovi, sodbami, obsodbami in z enormnim številom zakonov, po katerih bi se morali ravnati. To tlači našo dušo in kljub skrbi za fizično zdravje nismo dobro in zbolevamo. Na to našo trenutno resničnost ne smemo pristati, ne glede na posledice. Hranilne snovi za našo dušo pa so spoštovanje, občudovanje, cenjenje, pozornost, navduševanje, ki pa so skoraj izginile iz našega življenja in jih moramo znova obuditi. Naša naloga je, da podpremo mlade, ki so izjemno srčni in nosijo svoje srce na dlani. Podpreti jih moramo v tem, da ohranijo svojo notranjo trdnost in da sledijo svoji poti. Pri tem smo čisto vsi učitelji. Pred mladimi se ne smemo pretvarjati, češ da vse obvladamo, saj oni vse zaznajo in prevzemajo nase precejšnjo krivdo pri razpadu družin, v okolju in v šoli. Niso oni krivi, pravzaprav ni nihče kriv. To je proces za našo rast. In mladi se na srčnost takoj odzovejo, tako da je tudi v javnem šolstvu možno vzpostaviti pristne, iskrene in srčne odnose. To je sploh predpogoj za kakršno koli učenje.
Pozivam vse srčne ljudi, da se notranje odločimo, kateremu svetu pripadamo, in da tako tudi delujemo. Tu ne govorim o uporu ali boju proti komer koli. Govorim o srčnosti in empatiji, ki jo zaznaš v pogledu bližnjega. In tu se moramo odzvati in ne smemo biti tiho. Odzovemo pa se lahko samo, če smo sami dokaj v ravnovesju, pozitivno misleči in dobronamerni. Takih nas je ogromno. Vsi naši 'nadrejeni' (vzgojitelji, učitelji, policisti, inšpektorji, zdravniki…) so tudi srčni ljudje in se zagotovo odzovejo na našo srčnost. So v službi sistema in vedite, da jim ni lahko, čeprav so videti, kot da imajo vse pod nadzorom, imajo le 'navidezno' moč in oblast.
To je edina pot za prijaznejši in boljši svet po meri človeka in narave. Tu ne smemo pozabiti na vsa bitja narave (rastline, živali …), ki nam tiho in molče služijo. Pozivam nas, da se odzovemo vsak na svoj način in delimo svojo srčnost. Tu nismo pomembni mi. Gre za naše najmlajše, otroke in mladostnike ter za našo mater zemljo. In samo to je pomembno. Prepričan sem, da se mi vsi, ki stremimo k temu, da si zgradimo trden notranji svet in imamo odprto srce za potrebe zunanjega sveta, nimamo česa bati v prihajajočih dneh.«
Pater Karel Gržan:
Raznolikost v harmoniji za skupne cilje
»V času, ki je pred nami, želim nam vsem poglobljeno pozornost in odprtost do vsega, kar nas obdaja kot lepota in dobrota! Da bi v sebi, naših bližnjih in različnih okoliščinah življenja znali odkrivati in potrjevati, kar nas bogati in naše moči krepi.
Želim, da bi tako v družinah kot v narodu, različnost/drugačnost – ob poosebljeni medsebojni pravičnosti, spoštljivosti in odgovornosti – ne bila več razlog za podcenjevanje in izključevanje, temveč bi bila prepoznana kot vrednost za medsebojno dopolnjevanje in sodelovanje v iskanju ter uresničevanju dobrega.
Želim, da bi znali zveneti/živeti v harmoniji; da bi razumeli, da smo kot orkester, ki prav zato, ker je sestavljen iz raznolikih glasbil, zveni/deluje tako polno in bogato.
Želim nam uvid, ki ga ima sleherni zbor/orkester: da zmorejo v raznolikosti glasov (basov, tenorjev, altov, sopranov) zveneti skladno, da si izberejo/izvolijo za 'zborovodje' takšne ljudi, ki so sposobni usklajevati raznolikost v harmonijo za skupne cilje (pa čeprav so osebno večji ljubitelji brenkal kot trobil ali jim je ljubši od alta sopran); takšne, ki so vedno delujoči s posebno pozornostjo do najšibkejših členov družbe, ki bi jim bilo treba takoj zagotoviti temeljno varnost in dostojno preživetje. (Kjer je volja, tam je pot!)
Vsem želim zdravo in zadovoljno novo leto; ob tem, kar prebuja veselje, pa želim tudi veliko sreče v obnebju sočutne Ljubezni. In ob številnih lučkah, ki razsvetljujejo te praznične dni, želim blagost notranje svetlobe in topline.«
Poslovnež Žiga Vavpotič:
Ko najdem svoj zakaj, ustvarjam mir na svetu!
»Vse najboljše bomo izrekali v teh dneh še pogosteje kot ponavadi. Želeli si bomo zdravja, veselja, notranjega miru, družinske topline, zadovoljstva in sreče, trenutkov, ki nas navdihujejo, ter priložnosti, da ustvarjamo spomine, ki nas bodo bogatili. Rad imam vonj pečenih piškotov, še raje okus cimeta v ustih. Toplina doma in objem najbližjih je največje bogastvo, ki ga imam(o).
Tole pišem nekje med oblaki. V 16 dneh me čaka 15 mest v osmih državah na treh kontinentih. Svet je moj dom. Težko ga je vedno razumeti, vidim, s kakšno hitrostjo prepleta priložnosti in izzive, s kakšno izjemnostjo ga polnimo ljudje različnih kultur, čutim, da ga izgubljamo zaradi naše ignorance. Kako gluhi smo, ko znanost pravi, kliče in počasi vpije – samo še 30 let imamo.
Nimam čarobne palice. Imam moč besede, voljo in ni mi vseeno. In tudi zato bi rad, da bi razumeli, da je svet lep v tej svoji različnosti, ko nekje diši po cimetu, drugje po jasminu, na tretjem koncu po kokosu ali čaju masala.
Več kot očitno je, da nimamo vsi enakih možnosti, in skušam razumeti, kakšno izjemno popotnico sem dobil že s svojim krajem rojstva. Večkrat razmišljam o pravici, o pravičnosti. Trudim se prispevati, in še pomembneje – trudim se, da ne škodujem. Naučil sem se opravičiti, objeti. Pojem in plešem. In si mislim. da bi z nasmehom lahko k lepoti tega sveta prispeval vsak. Vem, težko lepoto sveta razumejo otroci v Siriji in Jemnu, na primer. Slišim jezne ljudi. In prav imajo, da so jezni. Težko bomo pričakovali, da bodo le glasni. Tega se premalo zavedamo.
Ta svet bo potreboval družbeno pogodbo. Nekaj, da bomo postali človek človeku človek. In da bomo razumeli, da ta planet ni naš, da ga preprosto ne smemo več uničevati. Velike želje malega človeka, ki razmišlja o tem, kaj naj vam ob koncu leta zaželi.
Najdite tisti zakaj v sebi, da bomo skupaj naredili svet lepši in boljši.
In ne pozabite, vse se vedno začne pri sebi. Ko najdem svoj zakaj, ustvarjam mir na svetu. Iskreno, vse najboljše!«
Maria Ana Kolman:
Želje naj bodo prepričanja, da jih bomo dosegli
»Vstopite v novo leto s prepričanjem, da bo to vaše srečno leto. Pustite staro za seboj: dopolnjeno je! S hvaležnostjo za izkustva, ki smo jih doživeli, nauke, ki smo jih prejeli. To nam je pomagalo razumeti in napredovati v svoji evoluciji. Ne oklepajte se tega, kar je bilo! Izkušnje nam omogočajo videti novo in niso namenjene temu, da novo presojamo na star način.
Vaše želje naj bodo tudi že prepričanje, da boste to dosegli. Imeti želje je precej podobno sanjarjenju. Ko smo kot otroci sanjarili, so nas starši in učitelji podučili, da svet ni pravljica. Marsikomu so s tem vzeli možnost, da bi svoje sanje tudi uresničil. V resnici bi lahko bili prav to, kar je naša globoka želja, ki nas vodi. Želje s prepričanjem o uresničitvi nam dajo močno voljo in vsa naša dejanja, ki jih vodi volja, ustvarjajo naše življenje.
Mahatma Gandi je o tem zapisal:
»Vaša prepričanja postanejo vaše misli,
vaše misli postanejo vaše besede,
vaše besede postanejo vaša dejanja,
vaša dejanja postanejo vaše navade,
vaše navade postanejo vaše vrednote,
vaše vrednote postanejo vaša usoda.«
Naše usode ne oblikuje 'nekdo od zgoraj', ustvarjamo jo sami s svojimi mislimi. Zato naj vas v novem letu vodijo misli in dejanja, ki bodo vam in vašim družinam prinašali radost, srečo, zdravje, modrost, blaginjo in ljubezen.«
Kulturnik Mitja Rotovnik:
Novoletna zaobljuba sebi
»V Sloveniji smo srečni, ker imamo bogato kulturo in kakovostno umetnost. Kultura in umetnost omogočata človeku zanimivo in srečnejše življenje. Ko postaneta način, še več, sestavni del njegovega vsakdana. Novoletna osebna zaobljuba vseh tistih, ki doslej niso povsem soglašali s takšnim razmišljanjem o kulturi in umetnosti, naj se odrazi v spremembi življenja oziroma življenjskih navad, ki je lahko tudi takšna: v letu 2109 bom prebral oziroma prebrala štiri dobre knjige, ki po kakovosti presegajo popularnejše žanre, kupil/a pa bom vsaj dve ali tri leposlovne knjige; ogledal/a si bom najbolj kakovostne nagrajene filme v domačem ART filmskem kinematografu ali na TV; obiskal/a bom nekaj zanimivih razstav in muzejev ter koncertov različnih žanrov; spremljal/a bom televizijske in radijske oddaje o kulturi in pri tem ne bom prezrl/a izjemno kakovostnega in zanimivega radijskega kanala ARS in, končno, obiskal/a bom vsaj eno gledališko predstavo, ki ne sodi v programsko območje komercialne gledališke produkcije. To bi lahko bilo tudi najlepše novoletno darilo samemu sebi.«
Terapevtka Neli Rep:
Bodimo ljubezen!
»Odločimo se in bodimo ljubezen, strpnost, toplina, mir in sočutje. Dovolimo si živeti v harmoniji z vsemi okoli sebe. Dovolimo si razmišljati o tem, kaj si želimo, ne česa nočemo. Stopimo iz preteklosti in ustvarjajmo mrežo prijateljstva in ljubezni. Zame je najlepša govorica srca, ki jo poznamo vsi in se dotakne vseh, tudi tistih, ki so za mavrico! Želim vam vse, kar si želim zase, ljubezen in mir v celotnem vesolju!«
Objavljeno v reviji Zarja št. 52, 24. 12. 2018.
