Zgodbe
Od višine se zvrti
Če tole berete na dan Zarjinega izida, krasno in ravno prav: danes zvečer, v torek, boste na nacionalkI lahko ravno še ujeli francoski dokumentarec z naslovom Ali oblast škoduje možganom? Odgovor se zdi sicer vnaprej jasen (seveda jim!), ampak dokumentarec je v vsakem primeru vredno videti.
Zaradi njih se leti daleč in varno
V Planici na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih, potekal bo od srede, 21., do nedelje, 24. marca, si organizatorji obetajo okrog 60 tisoč obiskovalcev. Vreme bo lepo, pravijo vremenoslovci, prometne poti po dolini pod Poncami urejene, naši skakalci na zadnjih tekmah, tudi Peter Prevc, kažejo, da niso pozabili leteti …
Vrt upanja v peklu
Res je, da je vojna demon, ki iz večine ljudi izvabi le najslabše, saj jih spremeni v mašine za preživetje. Iz nekaterih redkih draguljev pa izvabi najboljše – tisto, kar je prej obstajalo le kot potencial. Taka je zgodba Mohameda Al Džalila, ki si je zaradi hrabrega in toplega srca prislužil vzdevek mačji mož iz Alepa.
Drvenje proti koncu planeta
Preveč nas je, preveč porabimo in ogrožamo tisočletne zaloge vode.
Da duša manj boli, zarežejo v telo
»Moja Anja se reže že od štirinajstega leta in nič ne kaže, da bo s tem prenehala,« mi je potožila povsem obupana mati dekleta, ki bo letos končalo prvi letnik gimnazije. To je bil povod, da sem za pogovor zaprosila dr. Tristana Rigla, specialista klinične psihologije iz Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana. Da, avtoagresivnost je tudi naša resničnost in je velik problem tudi v Sloveniji, je potrdil sogovornik. Namerno se v samopoškodovanje zateka več kot četrtina (!) slovenskih mladoletnikov, najpogosteje zato, ker poskušajo s telesno bolečino, ki si jo prizadenejo, premagati različne stiske in duševne bolečine. Največkrat so to dekleta v adolescenci, na žalost pa se ta meja že spušča v otroška leta. Najmlajša samopoškodovanka, ki so jo obravnavali doslej, je imela enajst let.
Vsako pogorišče prej ali slej ozeleni
Sheryl Sandberg je na sproščenih počitnicah nenadoma ovdovela. In svet se je za mlado žensko podrl. Kako naj pove hčeri in sinu, ki sta oboževala svojega očeta, da se s poti vrača brez njega? Čeprav ni imela materialnih težav, njen družinski in prijateljski krog je bil obširen in ljubeč, je vseeno mislila, da se ne bo pobrala. A se seveda je, skoraj vsi nekako prebrodimo udarce usode, nekateri sorazmerno hitro najdejo možnost B, ko se plan A sesuje. Sheryl se je izvlekla tudi s pomočjo knjige, ki so jo pomagali sestavljati mnogi strokovnjaki in je dosegljiva tudi v slovenščini (Mladinska knjiga). Mimogrede, avtorica je izvršna direktorica Facebooka.
TeleKap je obvisela na tretjini poti
Sredi septembra 2014 so v Sloveniji začeli vzpostavljati mrežo, imenovano TeleKap. Z njo naj bi bila zagotovljena pomoč vsem, ki jih je zadela možganska kap, ne glede na to, kako daleč so od Ljubljane, kjer deluje najviše specializirana enota za to področje. Ljudje, ki živijo v krajih, kjer ni niti osnovne nevrološke ambulante, so bili namreč dostikrat bolj prizadeti ali pa so po možganski kapi celo umrli. TeleKap naj bi to preprečila. Toda kaže, da je ambiciozno zasnovan projekt ostal na tretjini poti. V UKC Ljubljana trdijo, da poteka strokovno, mnogo nevrologov pa je s TeleKapjo, kakršna je danes, zelo nezadovoljnih.
Nas bo ubila plastika?
»Ker je ne vidimo in ne vonjamo, mislimo, da je ni,« v pogovoru o mikroplastiki izpostavi dr. Mihael J. Toman, profesor na Oddelku za biologijo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Ne samo plastika, ki jo vidimo tako rekoč na vsakem koraku, celo visečo na drevesih, tudi mikroplastika je prisotna povsod. V pilingih, s katerimi si čistimo obraz, v oblačilih, ki jih nosimo, in najverjetneje tudi v kozarcu vode, ki ste ga spili malo prej. Živimo v dobi plastike, pravi Toman. Nas bo ta pokopala?
Črpanje plina, sežigalnice, bioplinarne – se bomo morali izseliti?
Po osmih letih od ustanovitve civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji se Prekmurci niso sprijaznili s sodobno metodo pridobivanja plina, tudi nič bolj ne verjamejo odgovornim, da bodo naredili vse za zaščito okolja, pitne in termalne vode. Se bodo britanski investitorji, ki so februarja zopet obiskali občino Lendava, utrudili in zapustili Petišovsko polje?
Naše hiše so gozdovi
Gozdni budistični samostan Goljek
Iščemo slovensko Greto Thunberg!
Prihodnost se piše ob petkih
Sita, vitka in prerojena
Pred dvema letoma je Agata Popović iz Logatca ugotovila, da v življenju potrebuje spremembo. »Preklopila« je na dieto LCHF in spremenila nekatere navade. Spet se je začela intenzivno ukvarjati s športom ter z dieto izgubila veliko kilogramov in pridobila še več energije. Danes je ta samozavestna ženska ekstravagantnega videza navdih mnogim, ki so krenili po enaki poti. Navdušuje jih z objavami nasvetov in svojih kulinaričnih kreacij na Facebooku ter prerojena uživa svojo drugo mladost.
Podpiramo pravico do dobre smrti!
Evtanazija in pomoč pri samomoru sta pri nas kaznivi dejanji, čeprav ju po javnih raziskavah podpira veliko ljudi. Morda je podpora tolikšna tudi zato, ker se v Evropi slovensko prebivalstvo skoraj najhitreje stara. Hkrati vemo, da ne želijo dostojanstveno končati svojega življenja samo stari, temveč tudi hudo bolni mladi ljudje. Vsem je skupno, da ne marajo bolečin, razvrednotenja svoje osebnosti ter življenja in odvisnosti od drugih. Zato je Srebrna nit – združenje za dostojno starost dalo v javno razpravo pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja
Tudi dotakniti se me niso hoteli
»Kirurga je bilo preveč strah, da bi opravil svoje delo.«
Vi kradete, mi plačamo
Vem za gospoda, ki je našel zanesljiv način, kako si bo na stara leta, ko morda ne bo več mogel dobro poskrbeti zase, zagotovil posteljo in tople obroke: kaj bo ukradel in se pustil ujeti, pravi, pa bo problem, vsaj za nekaj mesecev, za leto dni, rešen, saj bodo za vse njegove potrebe poskrbeli v zaporu. Ideja ni nova, prav to že leta precej množično počnejo revne starejše Japonke, ki kradejo samo zato, da bi prišle v zapor, kjer imajo oskrbo in družbo. Pri nas (še) nismo tako daleč, da bi ljudje množično kradli prav z namenom, da bi na stara leta pobegnili tegobam revščine – krade pa se seveda kljub temu. Veliko. Tokrat ne bomo o tistih, ki so pokradli milijone, ti imajo prijetno starost zagotovljeno, pa ne v zaporu. Toda ali ste se kdaj vprašali, kdo plača za vse tiste stotine majhnih kraj v trgovinah – žemljica tu, šminka tam, kos oblačila drugje – pri katerih tatu nikoli ne izsledijo? Kdo pokrije primanjkljaj?
Vse za lažji in hitrejši porod
Miha Lučovnik, porodničar v največji slovenski porodnišnici, vodi tudi jogo za nosečnice
Da, tudi otroci posiljujejo
Po uradnih podatkih je vsak peti otrok v Evropi žrtev spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja. Ob tem pa Bojana Fende Habula opozarja, da se kot družba premalo zavedamo, da lahko otroke spolno zlorabljajo tudi sovrstniki. V zadnjih dveh letih se je pri svojem terapevtskem delu srečala kar z desetimi spolnimi zlorabami, ki so jih nad otroki zagrešili otroci. To jo je pretreslo in spodbudilo, da se javno oglasi, saj bi rada ozavestila ljudi – naj bodo pozorni na svoje otroke, naj bodo z njimi v pristnem stiku in naj ob zlorabah čim prej poiščejo pomoč. Če se zgodi taka zloraba, je globoko ranjenih najmanj šest oseb: poleg žrtve storilec, tudi sam še otrok, ter oboji starši.
Še v smeteh ni več hrane
Absurdno je, da velika večina ljudi v tako bogati državi, kot je Venezuela, živi v hudi revščini. Videti je, kot bi sanjska dežela padla v pekel in ne more več iz njega, komentira Diego Barrios Ross stanje v svoji nekdanji domovini. In to je katastrofalno, čeprav obupani prebivalci vseeno upajo, da bodo s spremembo oblasti končno prišli boljši časi.
Če daš srce noter, pesem zveni drugače
Ob slovesu, pevci na pogrebih
Zadrega z zmagovalcem
Formula je bila napačna in nekaj v glasovalnem stroju je šlo narobe, ugotavljajo v Italiji po sanremskem festivalu. Kako bi se lahko drugače zgodilo, da je na festivalu, ki je kot civilna maša, v državi razgretih glav in odklonilnih stališč do tujcev, zmagal fant, ki mu je ime Mahmood? Je ljudstvo, ki je izvolilo sedanje politike, res lahko izglasovalo tudi zmagovalca, ki je v skladbo celo vpletel verza v arabščini?
Nič več skrite znanstvenice
11. februarja proti večeru smo se zbrali v veliki predavalnici ljubljanske elektrotehniške fakultete, in medtem ko smo čakali na film, nam je gostiteljica doc. dr. Emilija Stojmenova Duh pojasnjevala, da pravzaprav proslavljamo mednarodni dan znanstvenic. V naročju je držala sina Martina, ki je odigral vlogo simboličnega kompromisa med znanstvenico, partnerko (mož je sedel med občinstvom) in mamo. Prvič je takole nastopil, ko je imel komaj mesec in pol.
Druga priložnost za Sneguljčico
Če se vam zgodi, da naslednjo nedeljo – pravzaprav bo že ponedeljek zgodaj zjutraj – ne boste mogli spati, lahko prižgete televizor in si ogledate 91. podelitev oskarjev. Podarite jim tri ure ali nekaj takega, s tem boste mimogrede storili še dobro dejanje, gledanost te nekoč prestižne prireditve namreč že leta vztrajno upada.
Obkoljeni z afriško prašičjo kugo
Afriška prašičja kuga, ki je stoodstotno smrtonosna za prašiče, se je bliskovito razširila po Evropi. Zaradi neprevidnosti in pogosto nepremišljenosti rejcev dobiva vedno večje razsežnosti. Danci so zaradi skrbi, da bodo ob svojo paradno panogo, ob meji z Nemčijo prejšnji teden začeli postavljati ograjo, da bo preprečila vstop okuženim divjim prašičem. Na Hrvaškem in Poljskem že načrtujejo množičen odstrel divjih prašičev, v nekaterih delih Romunije, kjer že pustoši afriška kuga, pa so začasno prepovedali prodajo živih živali. Slovenske strokovnjake skrbi, da bo kljub vsem ukrepom bolezen našla pot do nas.
Naši otroci naj ne jedo smeti!
Od bolezni komaj še stoječe kravice v naših golažih so le zadnji vrhunec v srhljivki z naslovom radikalna globalizacija trga hrane. A tu so tudi fipronil v jajcih, kontaminirano otroško mleko Lactalis in konjsko meso v goveji lazanji …
Prava beseda lahko odpre vsaka vrata ...
… in spremeni našo prihodnost