Zgodbe
Cirkus za Starce
Priznam, nekoliko me je zbodlo, ko sem zagledala naslov predstave v gledališču Glej – Starci. No, malo bolj vljudni bi pa lahko bili, sem nergala. Lahko bi recimo rekli »starejši« ali pa »priletni«, tudi penzionisti se sliši bolj prijazno. Ampak potem ko sem jih gledala na sceni, radožive, zagnane in zabavne, razen enega vse popolne igralske amaterje, je počasi postajalo jasno – ko se umaknemo v pokoj, je pred nami še dvajset, trideset let svobode, ko končno lahko počnemo, kar smo si zmeraj želeli. Ampak smo kljub temu starci, ker poti nazaj ni več. In na koncu, kjerkoli in kadarkoli že to bo, najbrž ne bo lepo. Do takrat pa živimo, kolikor moremo!
Za podbreško potico je treba domače ven zjagat
V Podbrezjah smo Pr' Falent, tako se reče po domače, oni dan pekli čedalje bolj in bolj znano podbreško potico. 104 leta je imela Falentova Rezka, ko je šla na oni svet. Še prej pa si je zabeležila recept za čisto posebno potičko, katere nadev je pripravljen iz suhega sadja. Rezka je znala dobro kuhati in peči, celo tako dobro, da ji je kuho večkrat zaupal tudi duhovnik Vovk, ki je kasneje postal škof. Ker je bila Rezka samska, je pod njeno streho zaživel nečak Stane in ni naključje, da je oženil prav izučeno kuharico Veroniko, tisto, ki je v zadnjem času ena najbolj iskanih, kadar je treba speči podbreško potico. Skupaj z Barbaro sta nam zaupali ves postopek, kako jo speči, njun srčni piarovec Jernej, domačin, pa tako zelo verjame v pomen ohranjanja kulturne dediščine, v oživljanje našega, slovenskega pristnega znanja, da je glas o podbreški potici ponesel tudi v evropski parlament. Ne le glas. Podbreške potičke so odnesli pokusit v Strasbourg, in to na dan, ko so v veliki dvorani evropski poslanci urejali zakon o avtorskih pravicah na svetovnih medmrežjih, še posebej Youtubu, a je zdaj tudi avtorsko zaščitena podbreška potička dosegla večje zanimanje evropskih poslancev in s svojo originalnostjo prepričala vse, ki so jo okusili.
Z multikulturnostjo vsaka družba samo pridobi
Nataša Posel, direktorica slovenskega društva Amnesty International, ki praznuje 30 let
Vojvodinja, ki je prišla s hladnega
Sarah, vojvodinja Yorška
Balada o ravnatelju in sistemu
Primer Merc
Užitno, s kančkom pesticidov
Pitna voda, ki priteče iz vsake pipe, nam je Slovencem k sreči še vedno samoumevna. Vseeno pa se začnemo spraševati, kaj vse se morda skriva v najboljšem viru tekočine, kadar slišimo novice, kot je ta, da so nemški strokovnjaki v podtalnici v Celju odkrili ogromen presežek za zdravje pogubnih težkih kovin. Pozanimali smo se, ali Celjani res kljub temu pijejo varno in kakovostno vodo in kakšna je sicer pitna voda po Sloveniji.
Najlepše Miklavževo darilo!
Po treh mesecih bivanja v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer so mu presadili srce, se je 14-letni Dejan Ogrinec prav na Miklavžev dan vrnil domov. Pred domačo hišo s hišno številko 13A so ga pričakali sorodniki, prijatelji in sosedje iz njihove Velike Poljane pri Škocjanu. Slišala se je harmonika in več kot 30 balonov je plesalo v vetru. Vsi so se veselili z Dejanom, da je po transplantaciji vendarle zdrav!
Šala, ki se je uresničila!
Že drugi letošnji trojčki v okolici Celja
Imamo izkušnje, znanje in modrost!
Podjetja spet zaposlujejo upokojence
Najboljše stvari so tri: vera, upanje in ljubezen
Trgovina Rokodelc, Kr'piskr in Kr' štacuna so samo nekatere priložnosti za ljudi, ki jih je življenje izigralo. Dobri človek Vincent Draksler je glavni ustanovitelj fundacije, v kateri najdejo priložnosti invalidi in bivši odvisniki. Čudoviti uporabni predmeti, naj bodo iz starih kavbojk sešiti predpasniki, naštrikane punčke, postelja za psa, vreče iz zavrženih dežnikov, zlate damske kozmetične torbice, knjigice iz blaga za otroke, na statve narejeni šali in ponči iz domače volne, prenovljeno staro pohištvo, čakajo v ličnih trgovinah. Z nakupom bomo pomagali pri ohranjanju delovnih mest srčnih ljudi. Invalidov in bivših odvisnikov, ki si zaslužijo novo priložnost.
Najboljši v Evropi!
Veliki uspeh slovenskega porodništva
Kuharski šovi pripomorejo k vpisu
Devetošolci na Tržnici poklicev
Slovenci radi hitro skuhamo, hitro pojemo – in gremo delat
Slovensko kuharico Felicite Kalinšek smo imeli doma in hudo je bilo treba paziti nanjo, saj so si jo radi sposojali in potem pozabili vrniti. Mama je na več straneh zapisala svoje ime in zraven dodala še kakšen klicaj. Ko je bilo treba obdariti mladoporočenca ali družino, ki se je selila na tuje, ni bilo nobenega dvoma, kaj bomo podarili – Felicito, seveda. Potem se mi je sredi devetdesetih ponudila priložnost, da sem na Brezjah obiskala takratno skrbnico slovenske knjižne svetinje, sestro Vendelino, in ko sem, polna prijetnih vtisov, odhajala, sem jo vprašala, ali vzgaja svojo naslednico. Seveda, je rekla, pa ni hotela povedati, katera je. No, zdaj veste.
Policija preganja bolnike, ki si gojijo zdravilo
Ko so v Kanadi oktobra legalizirali prodajo vseh oblik konoplje za osebno uporabo, je po družbenih omrežjih zaokrožil satelitski posnetek severnega dela celine, nad katerim se vije gost oblak dima. Šlo je seveda za tipičen šegav spletni mem. Ki pa spet ni bil tako daleč od resnice. »Doslej so imeli naši otroci vse prelahek dostop do marihuane, vse dobičke pa so želi kriminalci,« je čivknil premier Justin Trudeau. »Danes se to spremeni.«
Čeprav v pižami, skočite po svojega mulca!
Lani je bilo v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovanih 189 mladih med 15. in 29. letom, 30 mladih pa je umrlo. Slabo tretjino smrti je povzročil alkohol. Vseslovenska pobuda Zavoda Vozim, Zavarovalnice Generali in Toyote Slovenija za manj voženj mladih pod vplivom alkohola je na naše ceste poslala heroje v pižamah – voznike invalide, ki so mlade po zabavah varno odpeljali domov, pred tem pa so jim pripravili še posvet in delavnice, hkrati pa k herojstvu v pižamah nagovarjajo tudi starše. Čeprav v pižami, skočite po svojega mulca!
Vzeli so nam sanje
»Svečke, lučke in kranceljni ne pašejo v november,« je v odmevni objavi na Facebooku rohnela astrologinja Ema Kurent in bila deležna veliko odobravanja. Novembra, v času škorpijona, bi morali glede na zvezdne in zemeljske zakone počivati, ne pa že nebrzdano dirjati po nakupih, recimo. Kako na nas vpliva vse to prehitevanje, smo vprašali nekaj poznavalcev naravnih zakonov in izkušenih poslušalcev človeških duš, ki v tem temnejšem delu leta tudi pri njih iščejo pomoč in uteho.
Čas je, da spet odrinete na valove, gospodje!
Prav hecno, kako kratka je v digitalni dobi pot do samega Olimpa. Še pred nekaj leti je bil dr. Jordan Peterson le še en obskuren kanadski univerzitetni profesor, danes je gotovo eden od treh najznamenitejših še dihajočih mislecev na planetu. Očitno tudi v Sloveniji. Organizatorji so morali njegovo predavanje zaradi velikanskega zanimanja tik pred zdajci prestaviti v precej večjo dvorano. Vstopnice so bile zastonj in so v hipu pošle. Slišali smo, da so na sam predvečer velikega dogodka na Bolhi dosegale ceno 60 evrov, kot če bi nas obiskala kakšna rockovska legenda.
Grdi, umazani, zli
Fahrenheit 11/9, novi film Michaela Moora
Darujte za nove Slovenčke
Slovenski darovalci semena
Alba je našla svojega očka
Rojena zate – takšen je naslov knjige, v kateri je Luca Trapanese iz Neaplja opisal prvih 18 mesecev življenja s hčerko Albo. Čeprav je gej in samski, si je nadvse želel postati očka, in želja se mu je izpolnila. Izkušnja je obogatila njega, hčer Albo in tiste, ki so zanjo le slišali, čeprav se očka zaveda, da ga čaka še veliko dela.
Tudi Maks Fabiani bi bil ponosen
V dneh, ko je Kras zaživel v škrlatnih barvah vinske trte in ruja, je bil v Štanjelu praznik vina, ki je zagotovo veliko več kot zgolj martinovanje in predstavitev kulinarike. V Štanjelu je to večdnevno kulturno dogajanje.
Kjer so fajn babe doma
Babno Polje: hladni kraji, topli ljudje
Ukročena s ketonsko dieto?
Prejšnji teden so po vsem svetu (tistem, kjer ni vojne in lakote) bili plat zvona – opozarjali so na diabetes, bolezen, ki posredno pobije največ ljudi. Zakaj se tako bojimo raka, ki je v visoki stopnji ozdravljiv, sladkorne bolezni, ki tiho rovari po organizmu, dokler ga ne uniči – če ji tega seveda ne preprečimo –, pa ne? Mnogi leta in leta sploh ne vedo za divje nihanje sladkorja v krvi, čeprav so nekateri znaki očitni. Mnogi, ki smo prejšnji teden poslušali podatke in opozorila na tiskovnih konferencah, smo bili precej slabe volje. Bom pojasnila, zakaj.
Mladi umirajo. Kaj še čakamo?!
Čeprav število nekemičnih zasvojencev narašča, imamo v Sloveniji še vedno zgolj eno ambulanto, specializirano za tovrstno zasvojenost. Zato derejo v goriški zdravstveni dom, k terapevtu Mihi Kramliju in njegovi ekipi, iz vse Slovenije. Kdo je odgovoren, da se kljub številnim pozivom ni premaknilo nič in da se za nekemične odvisnosti ni specializirala niti ena od preostalih devetnajstih ambulant po državi?! Medtem ko si že 15 let zatiskamo oči, so nas prehitele države, ki so se pred leti učile od nas – tudi Hrvaška. Več kot 50 odstotkov naših otrok in mladostnikov večino prostega časa preživi v virtualnem svetu, ne v realnosti. Se zavedamo, s kakšnimi težavami se bomo srečevali? V Sloveniji je nekaj mladih zaradi posledic pretirane uporabe interneta, igric in družbenih omrežij že umrlo. Kramli o številkah ne sme govoriti, ampak že eno življenje je preveč.
V vrtcu, pa vseeno v naravi
Odlična arhitektura, ki izboljša kakovost bivanja otrok