Zgodbe
Sliši naj se glas navadnih ljudi!
Državljani Evrope smo pisana druščina, ki še ni zgradila skupne identitete. Vzrokov je več, med drugim ta, da se med seboj ne poznamo, in morda zato mislimo, da smo bolj različni, kot smo v resnici, In seveda je med vzroki tudi ta, da se zdi EU administrativni kolos, predaleč od nas, »navadnih ljudi«. Tako ne čutimo samo Slovenci, temveč tudi v mnogih drugih članicah EU.
Morda pa nam le uspe …
Trpljenje, kakršnega si niti ne predstavljamo. Otroci, ki so morali prezgodaj odrasti. Razčlovečenje, ki se dogaja blizu nas, na robu Evrope. V knjigi Zvezde nad Lampeduso je vse to opisal tamkajšnji zdravnik Pietro Bartolo.
Umetnina iz pekla
Ja, daleč smo prišli, ko najprestižnejše literarne nagrade v eni od tradicionalnih zahodnih demokracij zmagovalec ne more osebno prejeti, ker mu je kot političnemu zaporniku prepovedan vstop v državo. Doslej smo se kaj podobnega naučili pričakovati recimo na Kitajskem ali morda v Severni Koreji … Sedaj se je taka nezaslišana reč primerila v vsaj na papirju tako zelo demokratični Avstraliji.
Grozljivi davek na meso
Če bi človeštvo opustilo meso in mlečne izdelke, bi lahko trenutni obseg kmetijskih površin na planetu zmanjšali za kar 75 odstotkov. Vsi bi bili torej siti s samo četrtino porabljenih virov.
Strah pred besedo na a
»Sem avtističen. Tega noče nihče.« To so besede, ki jih sedemletni Joe izgovori v prvi epizodi druge sezone nadaljevanke Beseda na A, ki jo bodo od 12. februarja predvajali na Televiziji Slovenije. Nadaljevanko bo pospremila dokumentarna oddaja BBC, v kateri bo razvojna psihologinja prof. Uta Frith, ena vodilnih raziskovalk avtizma na svetu, pojasnila, kaj je avtizem in kako se je skozi čas spreminjalo poznavanje in razumevanje te motnje. »O avtizmu vemo veliko premalo, da bi znali z njim zaživeti,« pa nam je povedala Patricija Lovišček, defektologinja in mama mladostnika z Aspergerjevim sindromom iz Kopra, ustanoviteljica zavoda Modri december, ki želi ljudem z avtizmom zagotoviti celostno obravnavo in ki je bila izbrana za osebnost Primorske leta 2018. »Kakovostne oddaje lahko pomembno prispevajo k dvigu zavedanja o avtizmu v splošni javnosti,« je prepričana.
Čutim, da so nas prevarali
Groza, kaj počnemo z najboljšimi kmetijskimi zemljišči! – Kaj bodo jedli naši vnuki?
Kako preživeti brez štipendije, čeprav ti pripada?
Ministrstvo se iskreno opravičuje, študenti brez ficka več kot štiri mesece
Zdravila nam tečejo iz pipe
Zdravila, ki jih uživamo, ne ostanejo zgolj v telesu, temveč se skozi urin in blato izločijo v kanalizacijo oziroma odpadne vode.
Katera je prava za vas?
Računalniki, pametni telefoni in družabna omrežja nam omogočajo vse večjo povezanost. Žal pa vedno pogosteje opažamo, da je ta bližina le navidezna in je vse več ljudi osamljenih. Kako in kdaj se zgodi prava ljubezen, ki vodi v uspešno in srečno partnerstvo? Prav to smo vprašali nekaj strokovnjakov.
Zdrave počitnice za 3 generacije – v Termah Portorož
Otroci že komaj čakajo zimske počitnice, ki bodo kmalu na sporedu. Že veste, kam se boste odpravili tokrat?
Zgolj zaradi osebja tragedija ni bila še hujša
Z bolniki v naročju so tekali po stopnicah.
Dopustite nam dostojno in nebolečo smrt
»Sem upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič od Svetega Tomaža. Zavzemam se za uzakonitev evtanazije v Sloveniji,« se začne obširno pismo, ki je pred dnevi zaokrožilo po medijih, namenjeno pa je zdravnikom in politikom. Šok bi bil najbrž še večji, če nas ne bi predlani na razprave o prijazni smrti pripravil akademik dr. Janko Pleterski, ki je po neuspelem samomoru poslal v parlament pismo z zahtevo, da se pravica do dostojne smrti uredi sistemsko. Kje smo? Politika menca, zdravništvo je proti, slovensko javno mnenje pa je večinoma za, in to čedalje bolj. K temu sta vsekakor pripomogla zelo odločna ravnateljica, ki si je svojo evtanazijo že uredila, in akademik, ki je pol leta po pismu parlamentu umrl naravne smrti. Koliko muk je medtem prestal, slutijo le njegovi najbližji.
V življenju se ne smeš ustaviti!
Mick Jagger: Nič več razvrata, le zdravo življenje!
Slovenija – otok normalnosti?
Človekoljubna organizacija Oxfam, ki deluje v več kot 90 državah, v svojem poročilu opozarja na bliskovito povečevanje razlik med bogatimi in revnimi. Samo 26 milijarderjev si lasti toliko kot revnejša polovica svetovnega prebivalstva! Kako je pri nas in česa se moramo bati v prihodnosti, sta nam povedala sociolog Srečo Dragoš in humanitarka Maja Ahac.
Ekskluzivni pogovor z legendarnim tenorjem
Kako je klasično glasbo približal množicam po vsem svetu? S čim se dotakne src poslušalcev? Vse to in še več lahko preverite v njegovem ekskluzivnem pogovoru za POP TV, ki bo na sporedu DANES, 29. januarja 2019, ob 21.40 uri, v oddaji Preverjeno!
Če dovolj dolgo sediš ob reki
Kako je bil videti mobing v času, ko mobinga še ni bilo?
Za grobosti ni kriv le alkohol
No, seveda vemo, da je hrana naše gorivo, skoraj edini dejavnik iz okolja, na katerega lahko vplivamo, in tudi to vemo, da ni povsem nepomembno, iz katerih živil dobimo potrebne kalorije za življenje.
Osamljenost ubija
Ste osamljeni? Včasih? Pogosto? Vedno? Niste sami, svet, pravijo, je zajela epidemija – natanko tako so rekli, »epidemija« – osamljenosti. Še nikoli ni bilo toliko osamljenih ljudi. Globalizacija, ki naj bi povezovala, povzroča le še večjo osamljenost. Znanstveniki iščejo rešitev. Ki naj bi se skrivala v tabletki. Ja, resno.
Sramota! Pred parlamentom bi morali stati vsi mi!
Nekaj dni pred božičem je gruča staršev pripeljala pred parlament svoje hudo poškodovane otroke, večino na invalidskih vozičkih. Srčno in dostojanstveno so protestirali proti popolnemu razpadu najosnovnejšega pravnega reda v deželi. Kako drugače sploh opisati zadnjo v nizu razsodb, da jim Republika Slovenija ni dolžna izplačati, kar jim je več kot deset let zanikala, čeprav jim je po zakonu pripadalo? Za povrh ministrstvo za delo in centri za socialno delo od njih zdaj terjajo še plačilo za svoje drage odvetnike.
Depresija je bila stokrat hujša od raka!
Ljudje celo lažje spregovorijo o tem, da imajo raka, kot da bi razkrili, da imajo duševno motnjo. Stigma v zvezi s tem je žal še vedno zelo huda. Zato si je težko predstavljati, kako hudo je človeku, ki ga doleti oboje: rak in s tem povezana depresija ali druga duševna motnja. Maligna bolezen se spremeni v duševno travmo. Le ena stvar je lahko še hujša od obojega: da ostaneta depresija in anksioznost prezrti. In to sploh ni redkost.
Očividci: Bilo je neznosno.
»Pomagajte nam – saj vidite, kaj nam delajo!« Tako je svoj dramatični način moravški župan Milan Balažic predprejšnji četrtek zaključil tiskovno konferenco, ki je dvignila vihar. Vihar, zaradi katerega je zadrgetala vsa Slovenija, prestrašena ob županovi navedbi, da naj bi bili odpadki, s katerimi podjetje Termit polni zapuščene peskokope, ekološka bomba, ki preko izlivov v Savo ogroža lep kos dežele.
Volčji človek
Ko iščemo zanimive in navdihujoče življenjske zgodbe, naletimo na marsikakšno res neverjetno. A le redke tako požgečkajo po srcu kot zgodba Marcosa Rodrígueza Pantoje, »volčjega človeka iz Sierre Morene«. Zgodovina pozna več primerov otrok, ki so jih v divjini za svoje vzele divje živali. Marcos Rodriguez pa je nekaj posebnega po tem, da so ga vzgojili najprej ljudje in potem volkovi. In če bi moral med njimi izbirati, bi vsekakor izbral volkove.
Božični čudež
Pretekli božič za dunajsko družino ne bi mogel biti lepši. Mama in sestra sta končno spet lahko objeli 25-letnega Ariana, za katerim se je pred tremi leti izgubila vsaka sled. To je kot božični čudež, sta povedali. In zdaj je jasno tudi to, kaj se je s fantom dogajalo, odkar je odšel v neznano.
Smo Slovenci pripravljeni na tri metre snega?
Avstrijce je prejšnji teden sneg dobesedno odrezal od sveta.
Ogrožena širša Slovenija?
Kaj vse so zakopali v jamah? – Resnica mora na dan!