Zgodbe
Polnoč pride na mehkih šapicah
Zgodba našega bralca
Tobogan solz, strahu in veselja
Isti cilj povezuje štiri prijatelje, Denisa Avdića, Anjo Ramšak, Jano Morelj in Miho Deželaka, ki so že petič zapored sedli za krmilo dobrodelnega maratona na radiu 1. Kar osemindvajset ur so sprejemali goste, poslušali družine v stiski in spodbujali ljudi, naj pomagajo po svojih najboljših močeh. »To kar delate, je pomembno, plemenito, pa tudi zelo zabavno, in ljudje potrebujemo nekaj smeha v tem času,« jim je na obisku v studiu dejal predsednik države Borut Pahor in mi se z njim seveda absolutno strinjamo. Tokrat so zbrali kar 353.319,70 evra!
Takih ne delajo več
Se še spomnite, kako smo včasih izbirali najlepše božične voščilnice? Tudi izdelovali smo jih in zagotovo poslali vsaj kakšno. Pred božičem smo rahlo vzhičeni pričakovali poštarja: le kdo se je spomnil na nas? Žal lepa navada pošiljanja božičnih razglednic čedalje bolj zamira, k sreči pa se stare božične razglednice ohranjajo. Tudi po zaslugi zbirateljev, kakršenje Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku, ki jih ima v svoji zbirki približno tisoč. Nekatere še iz časa Avstro-Ogrske. Z veseljem nam jih je pokazal.
Imate radi živali? Potem ste pravi!
Smrt ni tako blizu, kot smo mislili
Kdaj je smola še smola? In kdaj je dvojna smola nepopisno srečno naključje? Štiriintridesetletna Britanka Audrey Schoeman je bila konec novembra z možem v Pirenejih, ko ju je nenadoma zajela nevihta. Močno podhlajena je Audrey omedlela. Potem se ji je ustavilo srce. Ko so dve uri pozneje prišli reševalci, ni imela več pulza. Podhladitev in srčni zastoj, dve stvari, ki te vsaka posebej ubijeta, skupaj pa sta se združili v srečno okoliščino, ki je Audrey rešila življenje. Po nekaj dnevih v bolnišnici je že doma in nima razen rahlega mravljinčenja v prstih nobenih posledic. Pravi, da bo šla spomladi spet v Pireneje.
Na snemanju s Severino
Viktor Jagodić je nastopil v videospotu Rodjeno moje
Nikar ne zbolite na podeželju!
Kader na decimalke »je ena od neumnosti pri naši mreži,« pravi Darja Es, direktorica Zdravstvenega doma Nazarje. Če seveda zdravnike, magari decimalne, sploh najdeš. Nazarje so zapustili trije družinski zdravniki, maja so šli ljudje na cesto protestirat, do srede poletja je z udarno akcijo direktorica našla dve bosanski zdravnici. Zdravnikov je v ZD Nazarje še vedno premalo, direktorica bi lahko zaposlila samo še 0,8 zdravnika (ampak kdaj ste nazadnje videli hoditi okrog osem desetin zdravnika?), ali v prevodu, lahko bi zaposlila zdravnika z 80-odstotnim delovnim časom, za preostalih dvajset odstotkov bi se moral pa zaposliti kje drugje. »Kje naj pa najdem zdravnika pod takimi pogoji?« se sprašuje direktorica in si tudi sama odgovarja: »Ne morem.« Zakaj bi se morali ukvarjati s problemi zdravstvenega doma v Nazarjah? Zato, ker imajo zelo podobne probleme v velikem delu slovenskega podeželja. Ali jih bodo pa še imeli. Čez tri do pet let, ko se bo upokojilo ogromno medicinskih sester, bo nastal problem pri zagotavljanju zdravstvene nege in se bodo, če se ne bo kdo hitro domislil rešitve, podeželske ambulante izpraznile.
Dobro se z dobrim vrača!
»Odraščal sem samo z mamo. Očeta sem videl le enkrat v življenju. Z mamo sva se ves čas selila po najemniških stanovanjih. Zelo je bilo težko. Mama je imela zdravstvene težave. Sam sem v šoli popustil … Sedaj bi rad dokončal srednjo šolo, za katero plačujem izpite, in če bo le mogoče, bi se rad vpisal na fakulteto. Borim se svojimi strahovi, vendar verjamem, da mi bo uspelo.«
Izpovedi zapornikov
Predlani smo dobili knjigo z izpovedmi žensk, zaprtih na Igu, zdaj se je rodila sestra dvojčica – izpovedi moških, ki preživljajo zaporno kazen v Mariboru in na Dobu. Branje je poučno, saj kazenske zadeve običajno spremljamo v medijih, če so seveda dovolj velike in zanimive, a sta prostor in čas preskopo odmerjena, da bi lahko zaslutili celotne zgodbe obsojencev. V projektu, ki se je odvijal zadnja štiri leta, so dobili priložnost, da spregovorijo.
Na nočnem sprehodu s telefonom v žepu
Ob koncu ali pa na začetku leta se kar vsujejo različne raziskave, ankete in statistike, ta, ki vam jo ponujamo, se tiče žensk in naše vloge v čedalje bolj norem svetu. Imenuje se indeks žensk, miru in varnosti v letu 2019, v raziskavo je bilo vključenih 167 držav, položaj žensk pa so merili po enajstih kriterijih. Slovenija je zasedla 13. mesto, kar v tem primeru ni nesrečna številka, ampak odlična uvrstitev. Za nami so takšne demokratične velesile kot Nemčija, ZDA in Francija. Prva je Norveška, druga je Švica in tretji Finska ter Danska z enakim številom točk. Za kakšnega vraga se potem Slovenke pritožujemo?
Zadnje upanje v boju proti superbakterijam
Vse več bakterij je odpornih proti prav vsem znanim antibiotikom. Zaradi bolezni, ki jih povzročajo super odporne bakterije, v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 ljudi. Zato čedalje več bolnikov takrat, ko so izčrpane vse druge konvencionalne možnosti zdravljenja, vidi zadnjo rešilno bilko v alternativni obliki zdravljenja okužb z bakteriofagi. Bakteriokaj? Gre za viruse, ki napadajo bakterije, se v njih razmnožujejo in jih tako uničijo. Ideja o uporabi bakteriofagov za zdravljenje okužb je stara dobro stoletje. Vendar je v zahodnih državah terapijo z njimi po začetnem zagonu pahnilo v pozabo odkritje antibiotikov. Za zdaj je zdravljenje z bakteriofagi možno le v Gruziji, na Poljskem in v Belgiji, a tudi tam ni široko dostopno.
Pozor, sardine!
Italijansko politično prizorišče je zadnje tedne zelo razgreto in država doživlja težke trenutke. Pravzaprav obdobja, ki se nikoli ne končajo, saj so desničarji in levičarji tudi pri naših sosedih v vojni brez premirja. Novo gibanje na prizorišču si je za svoj simbol izbralo sardine. To ni strankarsko, temveč le močan odziv civilne družbe na zapleteno politično dogajanje, ki se ukvarja samo s sabo, na mnenje ljudi in njihove težave pa pozablja.
Še zaupate v novinarje?
Svet Evrope in slovensko ministrstvo za kulturo je pred tednom dni pod oboki Narodne galerije gostilo mednarodno konferenco o prihodnosti novinarstva. Več kot sto medijskih strokovnjakov, novinarjev, raziskovalcev, oblikovalcev državnih in evropskih politik na področju medijev iz vse Evrope je razpravljalo o tem, kaj se bo zgodilo z novinarstvom, mediji, kaj bo prinesla nova tehnologija in v kakšni družbi bomo živeli. Če berete tele vrstice, pomeni, da vam je mar, da nam zaupate, da se vam zdijo preverjene informacije koristne, saj se boste tako lažje odločali o pomembnih družbenih vprašanjih. Zakaj je kakovostno novinarstvo nujno in zakaj moramo o tem govoriti? Brez novinarjev in kakovostnega poročanja lahko govorimo o koncu demokracije.
Smo v usodnem času za človeštvo
Podnebne spremembe bodo po napovedih znanstvenikov postale tihi ubijalec. Tako kot so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti pri nas. V prihodnosti bodo prav vročinski valovi glavni vzrok smrti zaradi podnebnih sprememb. Nas mora biti prihodnosti strah?
»Tole je moje sporočilo: dà se!«
Včasih si ljudje preprosto rečejo, ne grem se več – takih je bilo leta 2016 pri nas kar 371, leto zatem že 411, lani pa je številka samomorov spet malce upadla, bilo jih je 353, še vedno torej krepko več, kot je evropsko povprečje. Vsak samomorilec za seboj pusti povprečno šest strtih ljudi – starše, sorojence, partnerje, otroke …, pri nas je to več kot dva tisoč ljudi na leto. Vsako leto. V štirih desetletjih torej 120.000 Slovencev, ki so se morali spopasti s samomorom bližnjega človeka, vsak petnajsti. Ni vesela tema, ampak ne drznite si prenehati z branjem, je namreč pomembna – zadeva vsakega petnajstega od nas. Pravzaprav še več, če upoštevamo še ljudi, ki so na tak način izgubili prijatelja.
S sanacijo potresno ogroženih stavb se mudi!
Pretekli teden je Albanijo, najhuje je na območju Drača in Tirane, hudo prizadel potres z magnitudo 6,4 – najhujši potres v zadnjih desetletjih, s številnimi žrtvami, poškodovanimi in ogromno gmotno škodo. Potres z magnitudo 5,4 je močneje zatresel še območje v bližini Mostarja v Bosni in Hercegovini. Marsikdo se zaradi nedavne potresne aktivnosti na Balkanskem polotoku sprašuje, ali se s tem morda povečuje tudi potresna nevarnost v Sloveniji, ki prav tako leži na tektonsko aktivnem območju in velja za srednje potresno ogroženo. Še posebej so pri nas potresno ogrožena naslednja območja: Ljubljanska kotlina, Posočje, Idrijsko in Cerkljansko hribovje ter Krško-Brežiška kotlina. Potresov sicer še ne znamo napovedati, s potresno varno gradnjo pa lahko precej zmanjšamo ogroženost naših življenj in domov. Potresno verjetno nevarnih stavb, ki so višje od štirih etaž in zgrajene pred letom 1981, je pri nas kar 1188, naša strokovnjaka, prof. dr. Vojko Kilar s fakultete za arhitekturo in Danijel Magajne, gradbeni inženir z nagrado za življenjsko delo, pa pravita, da rešitev obstaja celo za ljubljanske stolpnice, predvidene za rušenje!
Nikoli prej niso stale na smučeh
Naš nekdanji skakalni šampion Primož Peterka se je pred nekaj meseci zaobljubil prav posebnemu izzivu – pod svoje okrilje je vzel dvanajst kitajskih deklet, starih od dvanajst do sedemnajst let, ki naj bi jih v treh letih pripravil za nastop na zimskih olimpijskih igrah leta 2022 v Pekingu. V delu z njimi za zdaj zelo uživa, pravi, in to se tudi vidi!
Izpovedi neskesanega princa
Milka
Zgodbe slovenskih starostnikov »Sem Meri, Milkina mamca. Pred nekaj tedni sem jih praznovala 82. Lepa starost, bi marsikdo rekel. Rojstnih dni se veselim samo zato, ker vem, da je eden manj do konca. Bili so lepi časi, a zdaj sem utrujena. Niso več..."
Blišč in prekletstvo Michelinovih zvezdic
Michelinov vodnik po restavracijah oziroma kulinarična biblija, kot ga imenujejo, kroji ne le načrte ljubiteljev visoke kulinarike, ampak tudi (usodno) vpliva na življenje kuharjev in obstoj restavracij, ki se znajdejo na Michelinovem zemljevidu. Vsi si želijo imeti prestižne zvezdice, vendar so nekateri svetovni kuharski mojstri že prosili, naj jim jih odvzamejo, nekaj jih je zaradi stresa zbolelo, zgodilo pa se je tudi, da je ugledni kuharski mojster naredil samomor, ker preprosto ni bil kos zahtevam in pritiskom, ki jih prinaša ta krona kulinaričnih veščin.
Ko sem si prvič rekla, da sem lepa, mi je bilo grozno
»Vsakdo je na svetu, da izpolni svoje poslanstvo. Ne samo da preživi, temveč da dejansko začuti življenje in ga živi. Če življenja ne čutite, se je treba ustaviti in poiskati svoj namen. V čem uživate? Kaj radi delate?« nas v knjigi Spremembe vredna nagovarja uspešna podjetnica in motivatorka Tanja Skaza. Knjiga je zelo iskren zapis izkušenj, znanj in napotkov, ki jih je pridobila na svoji več kot dvajset let dolgi menedžerski poti. V osebnih zgodbah nas Tanja, ki na začetku prihodnjega leta zapušča mesto direktorice družinskega podjetja Plastika Skaza, spodbuja, da vzamemo življenje v svoje roke. Svojo prihodnost vidi v navdihovanju in svetovanju. »Vse se da!« se glasi njen življenjski moto.
S svojo sladico navdušil tudi Putina
Večina navadnih smrtnikov nikoli v življenju ne bo prišla niti blizu, kaj šele v zakulisje velikih dogodkov in srečanj svetovnih eminenc. To pa ne velja za našega kuharskega šefa Jožefa Oselija, ki je že skoraj pol stoletja vajen skrbeti za kulinarične užitke svetovnih voditeljev in kraljevskih družin. In čeprav je v svoji bogati karieri videl že marsikaj, je bil njegov zadnji podvig, ko je v Savdski Arabiji kuhal za kralja Salmana in ruskega predsednika Putina, tako impozanten, da je na njem pustil močan pečat.
Kdor jih najde, naj jih da nazaj
V ljubljanskem Kliničnem centru »zaradi pomanjkanja kadra« omejujejo sprejem bolnikov. V prevodu, zmanjkalo jim je medicinskih sester, zato nekaj deset postelj ostaja praznih. Da slovenskim bolnišnicam zmanjkuje sester – ki zgarane in podplačane bežijo v tujino in v druge poklice – ni nič novega. S pomanjkanjem »delavcev v zdravstveni negi« se že lep čas otepajo tudi druge bolnišnice – v Mariboru, Izoli, Trbovljah, Murski Soboti, na Jesenicah … Da jih je veliko premalo in da delajo v slabih pogojih, že leta opozarjajo tudi medicinske sestre same. Nič novega, skratka. Ampak v javnosti so alarmi začeli razgrajati šele, ko so se začele posledice krepko čutiti tudi v Ljubljani. Kdo nam je ukradel medicinske sestre? Kam so nam ušle? Kdor jih najde, naj jih da nazaj, zares jih bomo veseli.
Izgoreli pri dvajsetih
Poznate izraz e-šport? Veste, za kaj sploh gre? Da je mogoče z njim zaslužiti veliko denarja? A kot pri vsakem »športu« je treba vaditi in vaditi, ure in ure. Toliko časa, da lahko dobite teniški komolec, vneto zapestje ali poškodovan vid. In zanj morate biti strašno mladi. Kaj je torej e-šport? In zakaj ga sploh imenujejo šport? Ga starši podpirajo ali se zaradi njega držijo za glavo?
Pozor, ni za romantike!
25. novembra obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ko se bomo spet spraševali, kako izkoreniniti nekaj, kar nas spremlja že od pamtiveka. Napadalci so pogosto večji, težji in fizično močnejši. Ali se ženske sploh lahko obranimo napada? Učitelj samoobrambe, varnostnik in mojster borilnih veščin Robert Lisac nam je povedal, kaj pri samoobrambi deluje, česa pa zares ne počnite.