Zelo izbirčni sovražniki. Težko je verjeti, da o bakteriofagih vemo tako malo, ko pa so najbolj množična oblika življenja, saj po številu kar za nekajkrat presegajo število bakterij. Samo v naših telesih jih gostuje na milijarde. V naravi lahko predvidoma najdemo bakteriofage za vsako vrsto bakterij. Menda so naravni sovražnik bakterij?

»Tako je. Verjetno so bakterijski virusi prisotni povsod tam, kjer najdemo bakterije: v prsti, vodi, prebavnem traktu ljudi in živali, na koži … Bakteriofagi so zelo raznovrstna skupina virusov. Pravzaprav jim je skupno edino to, da se razmnožujejo izključno v bakterijah, a so pri tem zelo 'izbirčni', saj praviloma okužijo le določeno vrsto oziroma celo samo določen sev bakterij. Nekateri ob vstopu v bakterijske celice izzovejo njihovo smrt, drugi živijo z njimi dlje in zgolj upočasnijo njihovo rast. Na splošno pa lahko na bakteriofage gledamo kot na enega ključnih dejavnikov, ki preprečuje čezmerno razrast bakterij v naravi,« nam pojasni prof. dr. Tomaž Bratkovič, profesor na fakulteti za farmacijo v Ljubljani, čigar raziskovalno delo je povezano z bakteriofagi.

Staro orožje za nove bitke. Čeprav se lahko zdi laiku ideja, da bi mu bakterijsko okužbo zdravili z vnosom virusa, strašljiva, je že dolgo znano, da so ti za človeški organizem v bistvu nenevarni. Prof. dr. Tomaž Bratkovič razloži, da ima Inštitut Georgi Eliava v Tbilisiju v Gruziji, ki so ga poimenovali po gruzijskem bakteriologu in zdravniku, enem od znanstvenikov, ki so odkrili bakteriofage, že skoraj stoletno tradicijo uporabljanja virusov za zdravljenje bakterijskih okužb. V obdobju med obema svetovnima vojnama je bila ideja »bakteriofagne terapije« popularna tudi na zahodu, a jo je nato odkritje antibiotikov za pol stoletja pahnilo v pozabo, medtem ko so v Sovjetski zvezi nadaljevali raziskave na tem področju.

»Zdaj, ko se soočamo z naraščajočo odpornostjo bakterij proti antibiotikom, ponovno razmišljamo o izkoriščanju bakteriofagov kot orožju proti bakterijskim patogenom. Seveda pa smo zdaj opremljeni z neprimerljivo boljšim razumevanjem infekcijskih bolezni, imunologije ter biologije bakteriofagov in bakterij. Tudi v Gruziji, na Poljskem in v Belgiji zdravljenje z bakteriofagi ni široko dostopno, temveč je omejeno predvsem na poskuse zdravljenja trdovratnih bakterijskih okužb, ki so odporne proti antibiotični terapiji.«

Zdi se nenavadno, da v času, ko farmacija mrzlično išče novo umetno orožje za boj proti bakterijam, z obema rokama ne sprejme možnosti, da bi bakterije izpostavila njihovim naravnim sovražnikom, ki jih z veseljem »pohrustajo«. Njihovo ime je namreč sestavljeno iz grških besed »bakterija« in »žreti«. To ime jim je leta 1916 nadel biolog Felix d'Herelle s francoskega Pasteurjevega inštituta. Svoje bakteriofagne pripravke je takrat prodajal pod okriljem družbe, ki jo danes poznamo kot L'Oreal. Pripravke iz bakteriofagov so tržili tudi v Ameriki.

Neprivlačni za velike farmacevtske družbe. Zakaj so v sodobnem času zdravila z bakteriofagi tako težko dostopna? Razvoja se za zdaj lotevajo majhna podjetja, velike farmacevtske družbe pa kljub naraščajočemu številu bolnikov za te raziskave ne kažejo zanimanja. Strokovnjaki menijo, da bakteriofagi ne morejo in ne bodo nikoli povsem nadomestili antibiotikov. Sicer pa vzbuja med strokovnjaki največje dvome vprašanje, ki zadeva izvedljivost zdravljenja. Menda je razlika v preprostosti uporabe prevelika.

»Razlogi za to, da terapevtska uporaba bakteriofagov ni razširjena v zadostni meri, so večplastni. Vsako zdravilo moramo z vidika učinkovitosti in varnosti ovrednotiti v kliničnih raziskavah, in to sprva na zdravih in nato na bolnih prostovoljcih, preden dobi dovoljenje za promet. Kljub skoraj stoletni terapevtski praksi je kakovostnih kliničnih raziskav izjemno malo, kar lahko pripišemo visokim stroškom teh študij, ki pa jih farmacevtska podjetja nočejo prevzeti, saj 'bakteriofagnih zdravil' ne morejo zaščititi s patenti, poleg tega je tudi bolnikov, ki bi jih lahko vključili v raziskave, razmeroma malo,« pojasnjuje prof. dr. Tomaž Bratkovič.

Zdravstveni predpisi v večini zahodnih držav zdravljenja z bakteriofagi ne omogočajo, ker bi morala zdravstvena oblast posamično, torej za vsako zdravljenje posebej, odobriti točno določeno vrsto bakteriofagov. In kaj torej počnejo v Belgiji? Zakaj se zdi njim to smiselno? V majhnem obsegu jih tam tudi gojijo – za zdaj le v Vojaški bolnišnici kraljice Astrid v Bruslju.

Več v reviji Zarja Jana št. 50, 10. 12. 2019