Zgodbe
Se po Evropi podirajo Alpe?
V skalnatih območjih so zadnje čase obsežnejše kamninske gmote prekinile prometne poti oziroma poškodovale infrastrukturo. Spomnimo se skalnega podora na glavni cesti Zagorje–Trbovlje februarja, skalnega podora na cesti Tržič–Ljubelj aprila, v Podljubelju junija, zaradi skalnega odloma na klifih pa je bila letos nekaj časa zaprta tudi obalna pešpot med Piranom in Fieso. Pretekli teden je ogromen skalni podor v Kaprunu pretresel sosednjo Avstrijo. Dr. Matijo Zorna, predstojnika Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, smo zato povprašali o skalnih podorih pri nas in po Evropi. Povezujejo jih tudi s podnebnimi spremembami in taljenjem stalno zamrznjenih tal. Zakaj pri nas zemljevidov nevarnosti zaradi skalnih podorov v občinah pogosto sploh ni, da bi si z njimi pomagali novograditelji?
Ali se zloglasno novo omrežje res že testira v Sloveniji?
Ko smo nazadnje pisali o problematiki tehnologije5G, smo dobili namig, da naj bi se jo v Sloveniji že na veliko testiralo. Seveda smo informacijo preverili in ugotovili, da ni čisto tako, da pa ima peščica podjetij trenutno vendarle dovoljenje za testiranje zmogljivosti 5G. Ob tem se ponovno sprašujemo, ali nas ne bi moral pred zmogljivostjo zanimati morebiten vpliv na zdravje ljudi, na katerega opozarjajo strokovnjaki z vseh koncev sveta?
Ko bodo drugi jedli, pošljite mojega otroka ven
»Ko bodo drugi jedli, pošljite mojega otroka ven, da ne bo gledal,« je prosila neka mama. Saj se spomnite tega stavka? Pripoveduje se začetek zgodbe, nadaljevanja pa ne. Je učitelj(ica) ali vzgojitelj)ica res tako ravnal(a) ali pa so zazvonili vsi zvonci v pristojnih glavah in je otrok dobil hrano, ne da bi čakali na odločbo socialnega skrbstva? O revščini zadnje čase veliko razpravljamo, čeprav pravzaprav živimo v tolikšnem obilju kot nikoli prej, še posebej razgreti so politiki, ki bi bili seveda radi všeč volivcem. Kaj pa bodo imeli od tega pomoči potrebni?
Umetnik, ki se je igral z Luno
Knjiga za ženske, čeprav jo bodo z veseljem brali tudi moški. Intimna zgodba o trikotniku, ki jo zaznamuje globoka preprostost, nabita s silnimi čustvi. Pa tudi bolečino. Pod njo se je podpisala Ema Simončič.
Res boli zadnja plat, žuljev pa nimaš
Ko sem pred nekaj leti pešačila po francoskem in portugalskem Caminu, si niti najmanj nisem predstavljala, da bi presedlala na kolo, čeprav sem med potjo opazovala mnoge kolesarje. Potem pa sva z možem Rafkom lani prevozila slovensko kolesarsko Jakobovo pot od Slovenske vasi pri Bregani do Trsta in sem ugotovila, da je kolo zelo hvaležno prevozno sredstvo. Letos sva si kupila novi kolesi, električni, in si zadala cilj, da ju temeljito preizkusiva. Tako je padla ideja, da prekolesariva Camino le Puy, ki poteka od jugovzhoda do jugozahoda Francije.
Še lulat, potem pa v zrak!
Kako sem premagala strah pred letenjem: razblinil se je kot balonček
En orgazem na dan odžene zdravnika stran
Orgazem je izjemno darilo narave in ljudje nikakor ne bi smeli zanemarjati zdravilne moči spolne energije, opozarjajo seksologi. Orgazmična energija, ki valovi skozi telo, je vibracija mladosti, ki ne le prinaša zadovoljstvo, ampak tudi učinkovito pomaga odstraniti cel kup navlake, v živčnem sistemu pa znova vzpostavi ravnovesje. Za žensko velja, da so zanjo (samo)raziskovanja tam spodaj nujna, pomembno je, da postane sama svoja mojstrica, nato pa partnerju pokaže, kaj jo veseli in pripelje do užitka. Kajti samo ženske so obdarjene s ščegetavčkom – organom, katerega edini namen je zagotavljanje intenzivnega užitka.
Hrana bo vse dražja!
Podnebne spremembe močno vplivajo na rastlinstvo Slovenije, letne čase, daljšo rastno dobo, kar vse pomeni vrsto novih težav! Akacija denimo cveti prej, zaradi česar čebele slabše izkoristijo pašo, gorske rastline se pomikajo višje, manj prilagodljivim grozi izumrtje ... Do konca stoletja bodo naši gozdovi precej drugačni, zgolj s toploljubnimi drevesi! Nič bolje ni v kmetijstvu. Ekstremna suša v Evropi v letu 2018, pravi doc. dr. Zalika Črepinšek z oddelka za agronomijo biotehniške fakultete v Ljubljani, je povzročila najhujšo krizo na trgu zelenjave v zadnjih štirih desetletjih – nihče ne more natančno napovedati, kako bo v prihodnje. A po ocenah bo kmetijska proizvodnja zaradi podnebnih sprememb vsaj za petino dražja, prisiljeni pa bomo gojiti rastline, ki zmorejo prenašati sušo.
Demokracija, raus!
V pogovorih, tako zasebnih kot službenih, še vedno pogosto slišim, kaj vse da moramo Slovenci še storiti, da bomo »ujeli zahodne demokracije«. Ob tem se čedalje težje znebim občutka, da bi morali sogovorniki vseeno nekoliko bolj budno spremljati, kaj se v teh domnevnih indijah koromandijah dejansko dogaja. Res je, odraščali smo v svetu, kjer se je zdela zahodna demokratična tradicija nič manj kot neuničljiva. A celo v Veliki Britaniji, sami zibelki parlamentarne demokracije, lahko vidimo, da je v resnici prhka kot prah v vetru.
Kaj bo s samohranilkami?
Anita Ogulin je borka za pravice najšibkejših. Od nekdaj. Zanje se bori učinkovito, konkretno, s paketi pomoči, hrane, oblačil, z nasmehi in solzami otrok, ki jim uredi brezplačno bivanje na morju, z reševanjem družin, ki jih vržejo iz podnajemniških stanovanj, s pomočjo mamicam, ki same ne zmorejo ... Anita je povsod in vedno. Kako zmore? Nimamo pojma. Lahko jo samo občudujemo. In Anita ima gotovo mnenje o nameri vlade, da ukine dodatek za delovno aktivnost prejemnikom socialne pomoči. In s tem ogrozi sedem tisoč družin ter osem ali več tisoč otrok.
Prepovejte mobitele v osnovnih šolah!
Slovenski primarni pediatri svetujejo prepoved mobilnikov
Po vrček piva iz mednožja
Vse se je začelo kot štos. Umetniški projekt se je utrnil arhitektu Tomažu Schleglu, katerega ideje v poletni vročini ne omagajo. Njegovi kolegi iz lokalnega športnokulturnega društva pa so takoj zavihali rokave in pred gasilskim domom v Selih, idilični vasi nad Kamnikom, je v treh tednih zrasel lesen Kip svobode, sumljivo podoben Trumpu. Glas o skulpturi, za katero so nekateri sprva mislili, da bo nova lovska opazovalnica, je hitro dosegel svet, Schleglu pa je skoraj pregorel telefon. »Zadeva je popolnoma ušla iz rok in odprtje kipa smo morali odpovedati iz varnostnih razlogov.« Kar tujim novinarskim ekipam ni uspelo, je nam: vstopili smo v Trumpovo drobovje in izvedeli, da se bo začela kampanja na Kickstarterju, platformi za množično sofinanciranje.
Ste se že prijavili na dvoboj z »žgečkljivo Dolenjko«?
Aviratek tradicionalna rekreativno-dobrodelna prireditev, saj vsak udeleženec prispeva del startnine v dobrodelne namene.
Ne pozabite na nas!
To je bil dogodek, ki je zaznamoval moje poletje. Gluhonema deklica je dvignila v zrak prst in mi dala vedeti: »Ne pozabite na nas!« Tudi deklici, ki sta stali ob njej, sta me opozarjali – ena s prstkom, druga s pravo poplavo besed in iskrivimi očmi. Obiskala sem SOS otroško vas v Sarajevu, kjer ustvarjajo družine za otroke brez staršev ali otroke, ki so se znašli v težavah. Vsem tem otrokom pomagajo graditi prihodnost. Vsaka družina ima svojo SOS »mamo«, ki z več otroki različnih starosti živi v hiši v »vasi«. V teh hišah »družine« samostojno vodijo vsaka svoje gospodinjstvo in gradijo čustvene vezi, ki nato trajajo vse življenje. Jure Franko, nekdanji alpski smučar in dobitnik prve medalje na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984, je ambasador SOS otroške vasi. S človekoljubnim delom že drugo desetletje pomaga uresničevati vizijo in misijo te ugledne organizacije. Navdušena sem bila nad družinskim modelom, s katerim tu skrbijo za otroke. Pod strehami teh hiš imajo otroci občutek varnosti in pripadnosti ritmu in rutini, kakršna sicer vladata v srečnih družinah.
VAŠA REPORTAŽA: Mesto, kjer se je Buda nasmehnil
Na potovanjih vstajava zgodaj, v ranih jutrih, ko je zrak še deviški in slišiš petje ptic. Mesta takrat dihajo drugače. Življenje se odvija v pastelnih barvah, počasneje, skoraj previdno. Včasih je težko zlesti izpod tople odeje, a so nagrada doživetja, ki so mogoča le med sanjami in budnostjo.
Ali tudi vi lulate v morje?
September je v marsikaterem pogledu idealen mesec, da se odpravimo na morje. Gneča pojenja, cene nastanitev postajajo sprejemljivejše, morje pa je še vedno toplo. Morda vas lahko med plavanjem v morju tu in tam zmoti le kakšen kakec (ali pa plastična embalaža), ki vam bo priplavala mimo nosa. Kopičenje fekalij v morju je ob koncu sezone velik problem tudi na nekaterih idiličnih hrvaških otokih.
Nočem, da zraven mene spijo s čepki v ušesih!
Ko sta ga prijateljici na potovanju po Ameriki pred nekaj meseci postavili pred dejstvo, da smrči, in svoje trditve še nazorno podprli z videomaterialom, se je radijski voditelj Robert Roškar zamislil. Testiral je še druge prijatelje, in ko so mu tudi ti povedali podobno zgodbo, se je odločil, da je treba nekaj storiti. »Nočem, da ljudje zraven mene spijo s čepki v ušesih, rad bi lepo tiho spal!« je odločen. »Veliko ljudi govori, da ta težava ni rešljiva, mene pa resnično zanima, ali je,« je rekel, poiskal strokovnjakinjo za odpravo smrčanja in se odločil spopasti s svojo težavo. Mi smo bili zraven ... na kliniki, kjer smrčanje že tri leta odpravljajo z laserjem.
Pripravite se na največji in najnevarnejši eksperiment nad ljudmi!
Prejšnji teden je na spletu potekala mednarodna konferenca, na kateri so sodelovali različni strokovnjaki z vsega sveta, da bi opozorili pred zloglasnim omrežjem 5G, ki že trka tudi na slovenska vrata. Govorci niso bili kakšni fanatiki, temveč priznani zdravniki, epidemiologi in druge vrste strokovnjaki s številnimi referencami. In če ste mislili, da je tisto, pred čemer se v zadnjih mesecih opozarja v medijih v povezavi z nevarnostmi omrežja 5G, najhujše, kar se vam lahko zgodi, je po tej konferenci jasno, da so razširjena opozorila le vrh ledene gore. Vzpostavitev omrežja 5G so mnogi poimenovali za največji eksperiment in ga označili za poigravanje s človeškim zdravjem. Si ga res tako zelo močno želimo? Ga potrebujemo?
Vinetou naše mladosti
Dokumentarec, ki smo ga nedavno gledali na nacionalki, gre nekako takole: pravi Indijanec iz Kanade gre raziskovat v Nemčijo, zakaj za vraga se na tisoče odraslih šemi v Indijance in potuje čez lužo preučevat korenine izmišljenega Vinetouja. Pri tem je, mimogrede, Indijanec precej bolj podoben Nemcem kot pa oni Indijancem. Ne razumete? Saj ste menda kdaj brali Karla Maya?
Ste že slišali tistega o ...
Panč, festival dobrih šal na Ljubljanskem gradu
Priklopi se na vesoljni wi-fi!
Veliko žensk, nekaj parov, pa tudi moški. Vsi radovedni, odprti, pripravljeni. Da sesujemo vzorce, ki blokirajo napredek ter povzročajo slabo počutje in bolezni. Da naredimo prostor za novo, neboleče. »Za spremembo potrebujete dodaten vir energije. Na tej delavnici vas bom naučil, kako priti do njega.« In nas je. Naučil, kako se priključiti na vesoljni wi-fi, kot imenuje axis mundi, os sveta ali torzijsko polje. In ko ti to uspe, te še komarji pustijo pri miru. Če se tako odločiš.
Hujšanje ni bilo še nikoli tako okusno
Na spletu boste zaman iskali njuni fotografiji, ker se ne izpostavljata. Najbrž tudi zato, ker imata Kate Allinson in Kay Featherstone kar nekaj odvečnih kilogramov, tako da njuni podobi nista ravno merodajni za dajanje shujševalnih nasvetov. Slišati je absurdno, vendar ljudje navdušeno hujšajo (ali sploh ne shujšajo) ob receptih iz njune knjige, z bloga in Facebooka. Avtorici svojo knjigo promovirata kot knjigo shujševalnih receptov za vse tiste, ki ne marajo shujševalnih receptov.
V dom ali doma?
Tokrat ni vašega pisma, ker odprta vprašanja o tej temi slišim domala povsod. TV omizja, kavarniške mize ali spletne klepetalnice …, povsod je slišati iste zgodbe. Ali bomo v starosti doplačevali za vsako plenico? Koliko se bodo realno še znižale naše pokojnine? Kako skrajšati vrsto 25.000 čakajočih na mesto v domu? Kako bomo zajezili epidemijo demence? Kdaj bodo končno »uskladili« nov zakon o dolgotrajni negi? Po eni strani beremo, kako grozno je v naših domovih, po drugi pa se pritožujemo, da ne pridemo na vrsto za »to grozo«. Vam to ne zveni mazohistično?
V njih vidim sebe
Dejan Sotirov in mavrični bojevniki
Turistična kmetija na robu mesta
Matija Vimpolšek, 34-letni gospodar na turistični kmetiji z enakim imenom v Brežicah, je večopravilen človek. Lahko bi postal kar definicija za nekoga, ki obvlada veliko stvari. Je kmet, gostinski tehnik, ima diplomo fakultete za menedžment, je tudi kuhar na njihovi turistični kmetiji.