Soočamo se z bitko za zaupanje, je prepričan vodja oddelka za informacijsko družbo pri Svetu Evrope Patrick Penninckx, ki opozarja na naraščanje prepada med dobro informiranimi in manj informiranimi ljudmi. V 20. stoletju so se informacije zbirale s pomočjo novinarjev, ki smo jim sledili, jim zaupali, regulacija medijev je bila vzpostavljena. Zdaj smo v obdobju digitalne preobrazbe, ki ni zgolj slaba, saj omogoča demokratizacijo medijev in pluralizem, na drugi strani pa nas lahko skrbi vpliv prevladujočih internetnih platform. Kako naj kot posamezniki izberemo zanesljiv vir informacij iz bazena ponudbe, ki se še nikoli ni zdela tako velika in dostopna?
Penninckx je bil jasen: »Potrebujemo več kakovostnega novinarstva, v ta poklic je treba pritegniti mlade ljudi, stroji jih ne bodo nadomestili, temveč jim dali novo moč. Novinarji nam z zasledovanjem resnice pomagajo razumeti svet, nas s svojim delom vodijo skozi življenje, zastopajo javni interes. Moramo se odločiti, v kakšni družbi hočemo živeti – v različnosti mnenj ali nam bo novice in mnenja ponujal zgolj en veliki ponudnik?«
Paradoksalno je, da so ljudje ob vzponu družbenih omrežij začeli izgubljati zaupanje v tradicionalnejše medije, hkrati pa izražajo nezaupanje v družbena omrežja – zakaj se torej odmikajo od kakovostnih medijev, od družbenih omrežij pa ne?
Vrnitev počasnega novinarstva. Kaj je kakovostno novinarstvo? Ustvarjajo ga novinarji z visoko postavljenimi etičnimi standardi, ki preverjajo dejstva, vire, informacije. Francoska raziskava je pokazala, da je namesto avtorskih in s preverljivimi dejstvi podprtih novinarskih prispevkov 50 odstotkov vsebin na spletnih medijih ustvarjenih po principu »copy-paste« – torej »kopiraj in prilepi«. Novinarji se morajo vrniti, stopiti korak nazaj. Nazaj k svojim vrednotam: preveri vir, preiskuj. To so storili na francoskem nacionalnem radiu, je razložila Estelle Cognacq. Odločili so se, da se upočasnijo, in če vir ni preverljiv, novice ne bodo objavili. S tem bodo tvegali, da ne bodo prvi, vendar bodo njihove informacije preverjene in zatorej točne. »To za novinarje ni lahko, ker želijo biti prvi, v sodobnem času namreč poteka nenehna tekma za to. Ampak moramo upočasniti informacije! Izkazalo se je, da nam uspeva ohranjati zaupanje poslušalcev, saj ga je izrazilo 91 odstotkov.«
Tudi Renate Schroeder, direktorica Evropske zveze novinarjev, je za upočasnitev. »Živimo v dobi, ko smo 24 ur na dan v stanju najnovejših novic (breaking news). Moramo se upočasniti!« Predvsem pa ji je jasno, zakaj moramo govoriti o novinarstvu. »Ker je to zadnje čase postalo bolj komuniciranje in odnosi z javnostmi. Sama ne maram uporabljati izraza kakovostno novinarstvo, ker to izključuje tiste novinarje, ki ne delajo za dnevne časopise in informativne medije, temveč za revije in tabloide. Bolje je, če govorimo o neodvisnem, profesionalnem novinarstvu, zavezanem etičnim standardom. Kaj potrebujemo? Več angažiranega občinstva, ljudem moramo razložiti, kaj novinarji delamo, pogovarjati se moramo o tem, da zaradi pomanjkanja denarja ni več novinarjev tam, kjer bi nujno morali biti – med ljudmi, poročati s terena. Vrniti se moramo k debati o tem, da je novinarstvo prvenstveno javno dobro.«
Nova tehnologija, stari problemi. Tudi Nadia Bellardi, neodvisna medijska svetovalka, zagovarja novinarstvo kot javno dobro ter opozarja na vzpostavljanje neenakega ravnotežja moči.
»Družbena omrežja niso bila ustvarjena za dobro družbe, za opolnomočenje državljanov, temveč za komercialne namene, za ustvarjanje denarja – to je treba vedeti. Kako služijo? Tako, da vašo dejavnost na teh omrežjih pretvarjajo v zaslužek, prodajajo vaše podatke. To pomeni, da niso zastonj, kot si morda mislite: plačamo jih s podatki, s prostim časom, s svojo pozornostjo. Opozoriti je treba na problem uhajanja podatkov o obiskovalcih spletnih strani, ki, na primer, tematizirajo duševno zdravje, tehnološkim podjetjem in nato še naprej drugim podjetjem, ki se z njimi okoriščajo – oglaševalcem. Velika podjetja, ki imajo vpliv na medije, so v resnici glavni uredniki. Sprašujem se, kam to vodi novinarstvo. Na eni strani imamo civilno družbo, naperjeno proti onesnaževalcem, na drugi pa velika podjetja, ki so veliki onesnaževalci? Vedno se vse konča pri denarju, najmočnejšem orodju. Globalni trg za spletno oglaševanje je težak 89,5 milijarde dolarjev!!«
Več v reviji Zarja/Jana, št. 50, 10. 12. 2019
