Bo virus odločal o predsedniku?

Koronavirus je ameriške predsedniške volitve potisnil malce v ozadje, ampak epidemiji navkljub volitve bodo. Zelo malo verjetno je, da jih bodo prestavljali (se pa utegne zgoditi, da bodo Američani volili po pošti), torej bodo o svojem novem (ali morebiti starem) predsedniku odločali 3. novembra.

Učiteljev se nikoli ne posluša

Prav zaradi besed ministrice za šolstvo, ki nam je dala vedeti, da je šolanje na daljavo tako rekoč ena sama radost, so starši in učitelji še bolj razburjeni. Prvi zato, ker še komaj navigirajo med lonci in neprestano lačnimi usti, delom za službo ter razlaganjem snovi, o kateri pogosto pojma nimajo. Drugi pa zato, ker imajo prav tako dela pogosto za cel dan – zamislite si, da morate med drugim vsak dan poslati še sto elektronskih pisem! – z ministrstva za šolstvo pa prihajajo zmedena navodila in nikakršnega odgovora, kdaj bodo šole spet odprli. Glede na trenutne razmere imajo naše sogovornice bolj malo upanja, da bodo svoje učence letos še lahko pozdravile v šolskih klopeh.

Ne gremo po poti Italije

Ob vseh kritikah, ki jih radodarno delimo tudi v spodnjih vrsticah, nikar ne pozabimo, da brez odločnih, strogih in pravočasnih ukrepov danes najbrž ne bi govorili o navzdol obrnjeni krivulji in o tem, da ne gremo po poti Italije. Vodja vladine strokovne skupine Bojana Beović je povedala, da če bi epidemija v Sloveniji potekala kot v Lombardiji, bi imeli na intenzivnih oddelkih 153 bolnikov (imamo jih 61), na bolnišničnih oddelkih pa 1.253 obolelih (imamo jih 302). Naše številke so bistveno nižje, zato se lahko veselimo popuščanja ukrepov in malce lažjega življenja. S poudarkom na malce.

Tudi naši gostje si želijo, da preživimo!

Gostinstvo in turizem sta panogi, ki ju je koronavirus najbolj prizadel. Mi smo obiskali tri znane gostince, ki niso le čakali na pomoč države, namesto tega so pljunili v roke in začeli iskati rešitve. V krizi so našli nove izzive, predvsem pa ugotovili, da nas v teh časih lahko rešita le povezovanje in sodelovanje, tudi med nekdaj konkurenčnimi podjetji.

Zgodba s fronte

Tanja Petkovič, dr. med., je izjemno prizadevna domska zdravnica, ki že 14 let dela v Domu starejših občanov Horjul. V njem so imeli tretji med domovi pozitivnega bolnika s covidom-19, a jim je uspelo okužbe zamejiti. Tanja pravi, da se brez vseh sodelavcev, ki so nesebično sprejeli posebne okoliščine dela in delali v dobrobit stanovalcev doma, ne bi izteklo tako dobro.

Vsem sporočamo, da smo zdravi in se držimo

Veliko ljudi, ki imajo svojce v domovih za starejše, je te dni v strahu, saj se okužbe najbolj množično širijo prav tam. Marsikoga je pretresla tudi novica, ki smo jo lahko zasledili v medijih, da so v Španiji v nekaterih domovih za ostarele, potem ko so v njih odkrili okužene, zaposleni odšli in varovance prepustili usodi. Zato je še toliko bolj razveseljivo, kako so, recimo, v enem naših domov stanovalce in svojce povezali na družbenih omrežjih.

Strup, ki uniči še sosednji vrt!

Zveni kot zgodba o Davidu in Goljatu, le da gre za ameriška zakonca, ki sta se uprla ameriškemu kmetijskemu gigantu, podjetju Monsanto, in prepričala sodišče, da jima je prisodilo velikansko odškodnino v višini 265 milijonov dolarjev. Zlovešči Monsanto, najhujši zastrupljevalec kmetijskih površin in gojitelj gensko spremenjenih semen, je zakoncema Bader iz ameriške zvezne države Missouri uničil velikanski nasad breskev.

Prekletstvo gub in sivih las

Znanka mi je pravila, kako je njeni sestri, upokojenki, ki je hotela v trgovino v času, zapovedanem za upokojence, varnostnik rekel, gospa, vi ste pa še premladi, pa sta se potem zmenila, da je dovolj stara, ampak njej je dogodek polepšal dan. Nikomur na čelu ne piše, koliko je star – in zato se poleg takih zgodb dogajajo tudi drugačne, take, ki vsem pokvarijo dan, lahko, na primer, varnostnik takole čez palec oceni, da je nekdo upokojenec, čeprav ni, in človeka ne spusti v trgovino. Se dogaja. Se je zgodilo, samo da je tisti varnostnik sedel na ježa, naletel je na – neupokojeno – gospo, ki si je rekla, če imam prav, imam prav, in se ni dala odpoditi. In je bil prepir in je bilo ruvanje in je prišla policija in je pisala globe.

Stoletniki, ki so premagali korono

Smrtnost zaradi koronavirusa s starostjo skokovito naraste, ampak pokazalo se je, da okužba s korono v visoki starosti vendarle ni avtomatično smrtna obsodba – množijo se poročila o stoletnikih, ki so se spopadli s korono in zmagali. In morda smo že na sledi domačemu zdravilu, slišati je, da se da virusu učinkovito upreti z marmeladnimi sendviči.

Zdržimo tole brez špetirja!

V času, ko smo Slovenci zaprti med štiri stene in gremo lahko samo v trgovino, na sprehod s svojo družino znotraj meja svoje občine, ko so zaprti fitnesi, bazeni, gostilne in restavracije, ni druženja z drugimi ..., se še v družinah, ki so prej normalno delovale, pojavljajo napetosti in prepiri. Kaj je šele v družinah, kjer so že prej vladali alkohol, nesoglasja, prepiri in celo pretepi!? Število kaznivih dejanj nasilja v družini se je od začetka leta pa do konca marca povečalo za četrtino v primerjavi z istim obdobjem lani!

Dobro nam gre!

Po napovedi Ameriškega Inštituta za zdravstveno meroslovje in ocenjevanje (IHME) bo Slovenija dosegla vrhunec epidemije ravno na dan izida naše revije, 14. aprila torej. Takrat bodo kapacitete v naših bolnišnicah najbolj zapolnjene, ameriški model napovedi pa tudi ocenjuje, da bo število mrtvih najvišje 4. maja, ko naj bi beležili 104 umrle za boleznijo covid-19. Ta številka se potem naj ne bi več spreminjala. Torej moramo stisniti zobe in zatreti željo po praznovanju velikonočnih praznikov v širšem krogu. Nikar se ne sprostimo preveč, čeprav nas še tako mika in imamo vsega vrh glave.

Reši nas lahko le globalna solidarnost!

Redko je mlad mislec na globalni ravni doživel tak meteorski vzpon kot izraelski zgodovinar in filozof Yuval Noah Harari. Na podlagi svojih razmišljanj je, recimo, že dobil triurni plesni spektakel v Cankarjevem domu, pa sploh še ni dopolnil petinštirideset let. Oglasil se je tudi ob tej čudni kugi, ki sliši na ime covid-19. In njegove besede nam lahko še enkrat več služijo kot svetilnik v strašljivem novem svetu, v katerega smo se prebudili.

Pomoč ali zgolj kredit?

Tako imenovani mega koronazakon, ki ga je sprejela vlada za pomoč gospodarstvu, je nazadnje vendarle zajel tudi samozaposlene (večino, ne pa vseh) oziroma s. p.-je, ki so v tem času zagotovo med najbolj prizadetimi oziroma eksistenčno ogroženimi. V Sloveniji je ljudi z eno od različnih oblik (samo)zaposlitve okrog 119.000 in mnogi, četudi hvaležni za vsako pomoč, dvomijo, da jim bo ta zakon v resnici kaj dosti olajšal položaj, v katerem so se tako rekoč čez noč znašli zaradi pandemije, nekaterih statusov pa ta zakon sploh ne vključuje.

Rešeno!

V obdobju velikih izzivov se porajajo tudi odlične ideje. Vse pohvale sta vredni zamisel in gesta Zagorjanov Sergeja Smrkolja in Jureta Vetrška, ki sta tako rekoč v enem dnevu razvila pripomoček za nožno odpiranje vrat v večstanovanjskih objektih ali poslovnih stavbah, s katerim se izognemo dotikanju kljuke in nevarnosti okužbe. Svoj izdelek sta ponudila zagorskemu županu Matjažu Švaganu in občini podarila kar 230 teh pripomočkov!

Tudi to bomo prestali!

Skrivnost švedske srednje poti, indijska solidarnost, avstralska umirjenost, grška sploščena krivulja in ameriška kruta resničnost ...

Kaj pa drugi zdravniki in bolniki?

Zadnje čase je videti, kot da obstaja samo že covid-19. Vsa poročila, vsi mediji, vsa družbena omrežja se ukvarjajo samo še s tem. Koronavirus gor, koronavirus dol. Koliko je okuženih, koliko mrtvih. Saj ne, da ne bi bil to trenutno res največji problem Slovenije, njene populacije, njenega zdravstva in gospodarstva, a obstajajo tudi bolniki s kroničnimi boleznimi, ki potrebujejo dializo, morda operacijo srca, trebušne slinavke ... Kaj se dogaja z njimi? Čakajo v nepreglednih vrstah ali pridejo na vrsto tudi med vseobsegajočo epidemijo? Kaj počnejo zdravniki, ki se ne ukvarjajo z okuženimi in obolelimi s covidom-19? So doma ali delajo? Kam z bolečim zobom? Vam ga bodo kar izpulili, ker smo pač v »vojnem stanju«? Kam se obrniti po zdravje v teh groznih kriznih časih?

Iz slovenskih domov diši po kruhu

Trenutno se na vseh področjih spopadamo z najrazličnejšimi izzivi in eden od njih, čeprav slasten, je tudi peka kruha. To, kar je bilo nekoč videti kot nekaj blazno težkega, danes zna vedno več ljudi in iz slovenskih domov vse bolj diši po kruhu. Če ste se bali mesenja in vzhajanja, lahko najdete recept za kruh brez tega, če nočete kvasa, lahko kruh spečete z vinskim kamnom. Če pečete kruh s kvasom, pa se bojite, da ga bo zmanjkalo, saj zaloge v trgovinah res ne morejo sproti zagotoviti, si lahko naredite svojega. V zadnjem času je zelo priljubljena tudi peka z drožmi. Nekaj medijsko bolj izpostavljenih Slovencev smo vprašali po njihovih najljubših receptih.

Ne ustavljajte planeta, če nočete dol!

Kako dolgo sploh lahko uveljavljamo ukrepe socialne osamitve in ustavitve življenjskega utripa brez večjih posledic za gospodarstvo, družbo in duševno zdravje? Če bomo imeli mesece svetovnega mrtvila, se nam niti sanja ne o kratkoročnih ali dolgoročnih posledicah, nazadnje pa utegnejo biti ogrožena življenja milijard, ne le milijonov življenj. V luči fiaska moramo, ne da bi se vdajali trumpovskemu slepemu optimizmu, pretehtati še rezervne scenarije.

Ni prihodnosti brez UTD

Sociologinja, zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj RS, se že več kot desetletje ukvarja z univerzalnim temeljnim dohodkom. Prepričana je, da je za družbo tako pomemben kot dobro šolstvo in zdravstvo. Kriza, v kateri smo se znašli, zanjo ni presenečenje. Preseneča jo zgolj to, da so se spremembe zgodile v samo enem mesecu. Je v teh časih univerzalni temeljni dohodek nujen ali je njegova uvedba lahko celo nevarna?

Kdaj bo konec?

Začnimo s pohvalo iz Srbije. Na tamkajšnji RTS se je poročanje srbskega dopisnika iz Ljubljane glasilo nekako takole: obstajajo trije razlogi, zakaj se Slovenci tako dobro spopadajo s koronavirusno krizo, pri čemer je, je poudaril, to država, ki meji na žarišče koronavirusa – Italijo. Prvi razlog je v izjemno discipliniranem obnašanju Slovencev. Ko so odgovorni samo predlagali držanje fizične razdalje, so Slovenci to že upoštevali; drugi razlog je, da so se zaradi bližine Italije dobro pripravili vnaprej, sledijo južnokorejskemu modelu in opravijo več kot tisoč testov na dan, vključili so celo zasebne laboratorije.

Glavo pokonci!

V času, ko pišem te vrstice, so od potresa v Zagrebu minili komaj štirje dnevi. Novica je močno odjeknila, a že danes je vse skorajda pozabljeno, čeprav je bil to najmočnejši potres v tem mestu v zadnjih 140 letih. Potonil je v preteklost, in to zaradi silnega navala informacij o strahotah, ki jih prinaša koronavirus. Te so prevladale nad vsemi drugimi težavami in strahovi.

Pomirjevala niso rešitev!

Zametki za prispevek so bili posejani že pred dvema mesecema, ko smo izvedeli, da se kanadski psiholog in mislec Jordan Peterson zdravi zaradi hude odvisnosti od pomirjeval. K njim se je zatekel, ko so ženi Tammy odkrili terminalnega raka. Lastni poskusi odvajanja so mu povzročili »neznosne muke«. Med drugim so v njem sprožili sindrom posebnega nemira, zaradi katerega so ga preplavile samomorilske misli. Na koncu je s svojim značilnim čutom za dramatičnost odfrčal na razstrupljanje v Rusijo, tam so ga zdravniki spravili v umetno komo.

Najmočnejše zdravilo je upanje

Slovenijo naj bi po napovedih do vrha okužbe s koronavirusom ločili še štirje tedni. Uf, dolga bo, res dolga. Nekateri nam karanteno ali nekakšno hibernacijo države napovedujejo za dva meseca. Bomo zdržali? Človek zmore marsikaj, mi pa se bomo oprijeli nečesa res krasnega, česar nam niso vzeli: narave in gibanja v njej. Svetovna zdravstvena organizacija še vedno opozarja, da zgolj s karanteno ne bomo zmagali. Treba bo več testirati. Mediji pa imamo ne samo informativno vlogo, temveč vam prinašamo tudi eno najmočnejših zdravil – upanje.

Opomini narave dežujejo

Kako si izdelamo masko

Objavljamo navodila za izdelavo zaščitne maske, ki so jih pripravili v UKC Ljubljana.