Tretji razlog, ki Slovence po mnenju srbskega poročevalca vodi k uspehu, je samoizolacija. Ljudje v Sloveniji se res ne družijo, ne hodijo k prijateljem, saj se vsi zavedajo, da bo kriza prešla – to jih motivira. In nagovor Srbom: »Bodimo odgovorni tako kot Slovenci in izšli bomo iz krize.« Tudi srbski predsednik Vučić je poudaril, da se po spopadanju z epidemijo zgleduje tako po Avstriji kot Sloveniji. Lepo je slišati, da se nekdo zgleduje po tebi, kajne? Kaj že pravijo: ena pohvala na dan in se že bolje počutimo.
Nenehni očitki in delitve ter množica izredno sovražnih komentarjev na družbenih omrežjih nam ne bodo pomagali. Ameriški epidemiolog Larry Brilliant je za revijo Wired povedal, da bo po koncu krize morda tako kot po drugi svetovni vojni: spraševali se bomo, kaj povzroča delitve v državi (to lahko morda prenesemo tudi na našo). Virus ponuja možnost, da sprevidimo, kako enaki smo – veliko bolj smo enaki kot pa različni, pravi Američan.
Kdaj bo konec? Raziskovalci z oddelka za fiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru so pod vodstvom njihovega svetovno priznanega raziskovalca s področja fizike socioloških sistemov, prof. dr. Matjaža Perca, združili moči in na podlagi podatkov o okuženih v Sloveniji vsak dan pripravijo novo napoved nadaljnjega razvoja epidemije v boju proti epidemiji covida-19. Za motivacijo javnosti, pravijo. Podatki kažejo, da se je po omejitvenih ukrepih rast okuženih zelo upočasnila, brez ukrepov bi bilo sedaj pri nas že 10.000 okuženih, še vedno pa krivulja narašča prehitro. Medtem ko je bil prvi april dober dan, ko smo držali dnevni prirastek okuženih pod pet odstotkov, kar naj bi bil naš cilj, smo se že naslednji dan, v četrtek, s 6,7 odstotka spet oddaljili od cilja. »Ob takšni rasti vrha epidemije ne moremo pričakovati v naslednjih dveh do treh tednih. Bolj se moramo potruditi,« nas spodbujajo mariborski raziskovalci.
Nihče natančno ne ve, kdaj bo konec epidemije, je pa hrvaški zdravnik Rok Čivljak iz zagrebške Infekcijske klinike Frana Mihaljeviča povedal, da bi se konec epidemije razglasil po tem, ko bi beležili zadnjega okuženega in se po dveh inkubacijskih dobah (torej štirih tednih) ne bi pojavil noben nov.
Piramida ali ledena gora? Ameriški epidemiolog Larry Brilliant pa je za Wired povedal, da se svet ne bo normaliziral, dokler se ne bo zgodilo troje: prvič, ugotoviti moramo, ali se virus širi v obliki ledene gore, ki je vidimo zgolj eno sedmino (preostalo je pod vodo), ali je to bolj podobno piramidi, ki je vidna v celoti. Če vidimo samo eno sedmino sedaj obolelih, ker ne izvajamo dovolj testiranj, smo pravzaprav slepi, potem bomo trpeli. Drugič, imeti moramo učinkovito zdravilo ali cepivo. In tretjič, kar je morda najpomembneje, svet se bo počasi začel normalizirati, ko bomo imeli vedno več ljudi imuniziranih, še posebej ključnega kadra, kot so medicinske sestre, zdravniki, policisti, gasilci, negovalci starostnikov in učitelji. Seveda jih bo treba testirati in se o tem prepričati. Brilliant celo razmišlja, da bi bili nekako označeni – morda z zapestnico ali identifikacijsko kartico. Tako bi lahko začeli otroke pošiljati nazaj v šole, v domove za starostnike bi takšni ljudje lahko varno vstopali, ozdravljeni zobozdravniki bi lahko normalno delali. Ko bodo izpolnjeni našteti trije pogoji, se lahko pogovarjamo o normalnem življenju.
Nemčija razmišlja, kako naprej. Tudi v Nemčiji razmišljajo, kako nadaljevati z življenjem v dobi koronavirusa. Niso si enotni. Čeprav predsednik zdravniške zbornice Klaus Reinhardt zagovarja tezo, da je treba za kolikor toliko normalno delovanje družbe ljudi prekužiti, odpreti šole in vrtce, drugi v tem za zdaj vidijo še preveliko tveganje, saj lahko bolezen prizadene tudi mlajše.
Nemški epidemiolog Andreas Stang predlaga, da bi izolacija za starejše potekala dlje kot za mlajše ljudi, češ da nimamo izbire, saj ne moremo države zapreti za devet mesecev.
Več v Zarji Jani, št. 14, 7. 4. 2020
