Zgodbe
Življenjska spoznanja v skrivnih kotičkih Mežakle
Gorjanca Janez Hudovernik in Roman Peterman sta že vse življenje povezana s Mežaklo, planino, ki Gorjam že stoletja daje zaščito in vire za preživetje. Na njej sta pasla kot otroka, po njej sta se podila, raziskovala in doživljala prve najstniške pustolovščine, v kasnejših letih pa sta na sosednjih parcelah postala celo »pastirska soseda«, kot si hudomušno pravita. Njune življenjske poti so se večkrat križale, na koncu pa ju je spet združila knjiga. Zdelo se je, kot bi ju planina znova poklicala. Njeni neraziskani kotički so ju navdahnili, da svoja življenjska spoznanja in resnice vtketa v delo z naslovom Enominutni fitnes za dušo in telo.
Počitnice v peklu
Je treba odkrito povedati, sveti Jurij je zamočil. Spet. Sveti Jurij, zavetnik Bejruta, ni ubranil svojega mesta, ko je razneslo skladišče amonijevega nitrata. Mogoče je gledal stran. Mogoče je pa že utrujen. Bejrut je mesto na prepihu, že od nekdaj, pa je vojn, bomb in eksplozij preprosto preveč za enega svetnika.
Zakaj je moral umreti desetletnik
Zakaj je moral umreti desetletnik in koliko smrti bo še potrebnih, da bodo odgovorni namestili vse potrebne alarme? Zakaj jih niso že po tragičnem dnevu avgusta 2013, ko je pogumni solkanski kmet Boštjan Koršič s skrajnimi napori rešil osemletno dekle, za njenega očeta pa je bila reka, žal, usodna? Prav neverjetno, kako si vsi zatiskajo oči. Zakaj in čemu? Območje nesreče je po klasifikaciji ARSO kopalno območje, višino vode pa upravlja družba SENG, Soške elektrarne. Torej se ve, kdo je odgovoren za nivo vode in kdo je dečka odplaknil, kot se je naravnost v kamero izrazila njegova mama.
Ovadba
Objavljamo ovadbo, ki smo jo poslali na okrožno tožilstvo v Ljubljani. Pričakujemo, da bo hitro reagiralo in premaknilo zadevo, nadvse bolečo za tri otroke, ki so jih zarubili materi. Bralke in bralce pa vabimo, da prispevajo pod ovadbo svoj podpis, kar pomeni, da nam pošljete po elektronski ali navadni pošti svoje na kratko napisano mnenje ter se podpišete s polnim imenom in naslovom. Za otroke gre.
Zasebni apetiti v škodo narave
Predstavljajte si, da živite sredi neokrnjene narave, kjer vas zjutraj prebuja petje ptic in šumenje reke. In predstavljajte si, da vam naenkrat nekdo vse to vzame, samo zato, ker želi s tem koščkom raja mastno zaslužiti. Investitor se že več kot 15 let trudi, da bi dva hektara veliko kmetijsko zemljišče spremenil v turistično-rekreacijski center. Skoraj mu je že uspelo. Čaka namreč le še na gradbeno dovoljenje. Če mu ga bo uspelo dobiti (Mag. Maja Antonič, načelnica UE Radovljica, nam je na vprašanje, ali bo investitor dobil zeleno luč za gradnjo, odgovorila: »Vsak investitor, ki v postopku izkaže izpolnjevanje vseh pogojev za izdajo GD po gradbenem zakonu in drugih veljavnih predpisih, lahko pridobi gradbeno dovoljenje.«), se bo za okoli sto prebivalcev naselja Lancovo pod Radovljico, ki leži ob sotočju reke Save, življenje korenito spremenilo. Pa ne samo njim. Ob Savi bo ogrožen tudi življenjski prostor številnih redkih, že zdaj ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Pod jezom sta drstišče rib ter naravni habitat avtohtonih zavarovanih vrst sulca, lipana in klena. Tu so svoj življenjski prostor našle tudi štiri redke vrste ptic, ki prav na sotočju že vrsto let vzrejajo mladiče.
Kultni motor z dušo
Ko se skupinsko odpravijo na pot po ljubljanskih ulicah in okolici ali kar po Sloveniji, se ljudje ozirajo za njimi in skoraj vsakdo se nasmehne. Z nostalgijo, s spominom na stare čase, ko so se po naših ulicah prav tako vozili vozniki na vespah samo ene oblike. Danes jih je ogromno, različnih barv, oblik in zmogljivosti. Nekaj ljubiteljev vesp se je združilo v Vespa klub Ljubljana in skupaj pohajkujejo po izletniških točkah. Pridružili smo se jim na enem od njihovih rednih torkovih izletov.
Novo upanje v boju s covidom-19
Zaradi pandemije covida-19 se je svet pred nekaj meseci praktično ustavil, hkrati pa se je začelo mrzlično iskanje cepiva. Znanstveniki na različnih koncih sveta hitijo z raziskavami in te iz dneva v dan prinašajo nova spoznanja o delovanju virusa SARS-CoV-2 v človekovem telesu in načinih, kako se z njim spopasti. Novi izsledki znanstvenih raziskav nam v tem boju razkrivajo skrivnega zaveznika našega imunskega sistema, tako imenovane T-celice, ki sovražnika ne le pokončajo, temveč si ga tudi dobro in za dolgo zapomnijo.
Človeška zloba nima meja
V času dopustov in sproščenosti na plažah ne pozabimo, da je vsako fotografiranje in snemanje otrok (ki niso vaši) kaznivo. Število obravnavanih kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok oziroma mladoletnikov je povsod po Evropi v porastu, na spletu je tovrstnega gradiva več, kar pomeni, da je več tudi spolnih zlorab otrok. Za posest takega gradiva je pri nas zagrožena kazen zapora od šestih mesecev do osmih let. O tem je treba govoriti in ozaveščati, zato smo se pogovarjali z Robertom Tekavcem, višjim kriminalističnim inšpektorjem specialistom, vodjo oddelka za mladoletniško kriminaliteto uprave kriminalistične policije. Policist je dvajset let, od tega se s preiskovanjem spolnih zlorab otrok ukvarja deset let.
Reke se zlivajo z neba
Evropska agencija za okolje napoveduje, da bodo podnebne spremembe vodile do številnejših in močnejših nalivov v večjem delu Evrope, več bo poplav zaradi obilnih padavin v kratkem času (recimo v šestih urah), tudi reke bodo pogosteje poplavljale. Napovedujejo trikrat več škode zaradi poplavljanja rek kot doslej. Že sedaj imamo zaradi poplav največ materialne škode, in ker se poplavam ne bomo mogli izogniti, se jim moramo prilagoditi in biti nanje bolje pripravljeni. Kot družba o njih še vedno premalo vemo, meni dr. Tajan Trobec.
Kako nosijo starostnike na goro
Kadar nevrologa Zvezdana Pirtoška sprašujejo o starizmu, diskriminaciji starejših, rad omenja film Balada o Narayami. Pravzaprav sta dva filma in roman, vsi z istim naslovom, govorijo pa o (domnevnem) starem običaju v nekaterih revnih delih Japonske, kjer so morali človeka, ko je dopolnil določeno starost, svojci odnesti na goro in tam pustiti, da umre. Običaju, za katerega se še vedno ne morejo zediniti, ali je zares obstajal, se reče ubasute, kar prevajajo kot »prepustitev stare ženske usodi«, lahko pa tudi ojasute, kar pomeni »prepustitev starša usodi«. Za tisto, kar so počeli pri nas med prvim valom koronavirusa, ko so starostnike zaprli v domove in jih prepustili negi premalo številnih in premalo usposobljenih negovalcev, prazne bolniške postelje pa hranili za … koga že?, za tisto bi tudi lahko rekli, da je država starostnike metaforično odnesla na goro. Ne vem, ali imajo Japonci izraz za to.
Medved je zamudil na večerjo
Ne more biti gozda brez medveda, pravi Miha Mlakar, ki ima rad medvede in že leta dokazuje, da niso nujno škodljivci – če znaš živeti z njimi, so lahko prav koristni, lahko so celo vir preživljanja. Miha se v vasi Markovec v Loški doilini ukvarja z medvedjim turizmom, goste vodi na fotolov, s tem pa daje zaslužek tudi lovcem, izdelovalcem spominkov, ljudem, ki oddajajo prenočišča. Medvedje v Loški dolini niso več sovražniki.
Velika drevesa so v mestih neprecenljiva
Drevesa v mestih so zelo dragocena, ne samo zaradi lepote, zagotavljanja sence, splošnega dobrega počutja, temveč tudi zaradi počasnejšega odtekanja padavinskih voda, s čimer prispevajo k poplavni varnosti. Zato bi jih morali bolj spoštovati, predvsem pa sistemsko poskrbeti za strokovno ravnanje z njimi. Še vedno se ne zavedamo, da petdeset- ali šestdesetletnih dreves ne moremo preprosto nadomestiti. Zato še vedno gledamo njihove nepotrebne masakre. Zadnjega v Velenju, kjer je 13 petdesetletnih srebrnih in gorskih javorjev padlo zaradi nove kolesarske steze.
Bodo nevarni pesticidi spet pobijali čebele?
Čebelam v Sloveniji je šlo zadnja leta na bolje. V veliki meri zato, ker so okoljevarstveniki in čebelarji leta 2011 dosegli prepoved uporabe neonikotinoidov, za čebele smrtonosnih pesticidov. Odtlej pri nas ne beležimo več množičnih pomorov čebel. Ravno ko so si nas druge evropske države vzele za zgled, pa je z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priletel predlog, da bi preklicali nacionalno odredbo, ki prepoveduje uporabo zloglasnih pesticidov. Kako, prosim?! Tekst: LARA JELEN
Ko ni več upanja, so na vrsti čudeži
Nikolaj Ševčenko, ruski zdravilec, je leta 1993 patentiral svoje zdravilo, za katero je, kot je napisal, zbral dokaze, da zdravi mnoge bolezni, vključno z rakom. Zaradi preprostosti in nenavadne kombinacije je bilo deležno glasnih napadov in nasprotovanja, toda tisti, ki so si z njim pomagali, so bili še glasnejši in Ševčenkova metoda je hitro začela odmevati na vseh koncih sveta.
Ne verjamejo, da v bograču ni mesa
Prekmurka Ester Perozzi, lastnica znane prekmurske restavracije Güjžina v stari Ljubljani, se je po karanteni ob ponovnem odprtju restavracije odločila za zelo pogumno in radikalno spremembo. Iz ponudbe svoje gostilnice je črtala vse meso in jajca. Končno je dozorel čas, pravi, da svoje sanje in poslanstvo, da prispeva k globalnemu ozaveščanju, zaživi bolj celostno tudi na svojem poklicnem področju. Ponovno je na začetku, pravi. Na to pot, ki se marsikomu v teh časih zdi zelo tvegana, se ni podala zaradi zaslužka, temveč je sledila svojemu srcu. To je preprosto morala narediti.
Zmoremo, čeprav je težko!
Psihologinja Petra Vladimirov se je s svojo partnerko Žano pred tremi leti udeležila ultra težke tekaške preizkušnje telesa in duha, 233 kilometrov dolge Evforije v Andori, kjer je med drugim treba preplezati 27 vrhov, višjih od 2500 metrov. Svojo izkušnjo je na zabavno, poučno in pronicljivo zapisala v knjigi z naslovom Evforija, kjer jo prepleta z drugo pomembno zgodbo, ki jo vsako leto, letos že šestič, doživlja z mladino Vzgojnega zavoda Kranj (kjer je zaposlena kot vzgojiteljica) na šestdnevni pešpoti od Kranja do Pirana. Udeleženci obeh preizkušenj se na poti srečujejo s svojo nemočjo, notranjimi boji in potrditvijo – ko je vse za njimi. »Ko misliš, da ne boš zmogel niti koraka več, greš preprosto naprej in poiščeš rešitev,« pravi. Z njimi smo prehodili del poti.
Slovenija bo za to morala plačati!
Po vseh doslej znanih podatkih in dejstvih o odvzemu otrok materi, o katerem bi bilo z vidika sodišča bolje, da ne bi pisali in razburjali javnosti, vam lahko iz uredništva te revije zatrdimo: (vsaj) za ta primer bo moral nekdo odgovarjati. Po mnenju psihoterapevtke in ravnateljice Vzgojnega zavoda Planina z več kot dvajsetletnimi izkušnjami s tovrstnimi težkimi primeri dr. Leonide Zalokar je od sodišč, ki nadzirajo sama sebe, iluzorno pričakovati priznanje kakršnekoli napake. »Ne morem več molčati. Sita sem poslušanja, da se nič ne da!« Preveč krutih zgodb pozna, da bi bila tiho. In prepričana je, da se v primerih nasilja v družini in dodeljevanja otrok na družinskih sodiščih dogaja preveč nepravilnosti in strokovnih napak.
Kraljice vrtnic
Če vas kakšen četrtek zvečer zanese v Portorož, ne bodite preveč začudeni, če naletite na skupino ljudi, ki se po mestu sprehaja v oblačilih izpred dobrega stoletja – gospodje so kljub vročini zapeti do vratu in nosijo cilindre (razen tistega, ki je v uniformi avstroogrskega admirala, jasno, ta ima častniško kapo), gospe z dolgimi vlečkami pometajo po tleh, v rokah držijo dežničke in pahljače. Ni vas skozi neviden portal vrglo v preteklost, srečali ste – in boste to lahko počeli vsak četrtek še vse do konca avgusta – člane društva Rosa Klementina, poimenovanega po stari vrtnici, ki je je bil nekoč poln Portorož.
Komarji so tokrat nedolžni
Epidemija koronavirusne bolezni covid-19 je sprožila vrsto vprašanj in raziskav, ki iščejo odgovore nanje. Strokovnjaki po svetu se mrzlično trudijo razumeti virus in ga obvladati. Pri tem se v marsičem ne strinjajo, saj je v zvezi z delovanjem koronavirusa, odzivom človeškega organizma in zdravljenjem še vedno veliko neznank, toda nekatere ugotovitve so vendarle že podkrepljene s toliko (resnimi) raziskavami, da jim kaže prisluhniti. Vsekakor bolj kot teorijam zarot, ki nenadzorovano krožijo po družbenih omrežjih, ali nevarnim neumnostim, ki jih trosijo celo nekateri neuravnovešeni politiki.
Grenki priokus kokosovega mleka
Zamislite se – bi vam kokosovo mleko še teknilo, bi vam kokosovo olje še dišalo, če bi vedeli, da orehe na plantažah kokosovih palm na Tajskem obirajo opice makaki, živalski sužnji, s katerimi slabo ravnajo?
Brez poželenja si praktično mrtev
Terapevti, ki se ukvarjajo s ponesrečenimi (ali sploh nikakršnimi) spolnimi odnosi med partnerji, običajno poslušajo podobne zgodbe – ni erekcije, ni orgazmov, ni pogovorov, ni zanimanja … Znana belgijsko-ameriška terapevtka Esther Perel, avtorica knjige Eros v ujetništvu (Mladinska knjiga), pa ima velikokrat opravka s pari, ki se ljubijo, so globoko intimni in nimajo problemov z orgazmi, pa kljub temu seksajo desetkrat na leto ali tudi manj, čeprav so mladi in zdravi. Manjka jim poželenja, trdi Esther. Kako ga znova zbuditi, podžgati, spustiti iz ujetništva?
Vsi vonji lepote
Če bi se dalo, bi ga košček odnesla s seboj domov, in tole je tisti košček, ki bi ga izbrala: njegove vonjave – najprej tista smola dišeče jelke, ki mi jo dajo povohat, tista me čisto očara, pa vonj vrtnic, ki že odcvetajo in je zdaj čisto rahel in nežen, pa vonj trave, ki so jo pravkar pokosili ... Zelo se skušam izogibati besedici omamni, res se trudim, ampak če so pa res! Omamni. Vonji, ki te čisto zmešajo. Nalijte mi jih v stekleničko, da jih odnesem s seboj!
Nočem biti Poljska!
Vlada vam – brezplačno!, poudarjajo – ponuja aplikacijo, ki vas obvešča, ali ste bili v stiku z okuženim s koronavirusom, in če si jo kot poslušen državljan naložite, boste s tem pomagali varovati »zdravje in življenje ljudi« (pravi 27. člen na hitro in po nujnem postopku sprejetega zakona PKP4, četrtega s pušeljcem protikoronskih ukrepov), poleg tega pa aplikacija tudi obvešča, ozavešča in priporoča. Toliko da vam še kosila ne skuha.
Cepivo bo oktobra!
O tem, kako se zaščititi pred koronavirusom, smo se pogovarjali s prof. dr. Borutom Štrukljem, magistrom farmacije, vodjem skupine za farmacevtsko biotehnologijo na fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Od leta 1996 do 2012 je deloval kot izvedenec v Evropski farmakopeji, v skupini za farmacevtske biomolekule, in pri evropski Agenciji za evalvacijo zdravil (EMA). Je soavtor več svetovnih patentnih prijav in enega patenta na področju transgenih rastlin, spada pa tudi med pionirje evropskega in ameriškega patenta na področju rekombinantnih probiotikov.
Sodišče ima prav, ker ima prav
Sodišča ne sklicujejo pogosto tiskovnih konferenc – ampak prejšnji teden je Okrožno sodišče v Ljubljani storilo prav to. Tole so nam hoteli povedati: da imajo prav, da so vseskozi imeli prav, da tudi višje sodišče v Ljubljani meni, da imajo prav, ko so v primeru, ki je razburil vso deželo, materi, ki je po vseh pričevanjih dobra mati, s silo začasno odvzeli tri otroke in jih dali očetu, ki po dostopnih pričevanjih ni tako zelo dober oče. Mama otrok ni videla že štiri mesece. In jih še dolgo ne bo. Ampak sodišče ima prav! Tako pravi.