Zgodbe
Smejmo se!
Ne, ne bo jim uspelo: ne bomo se skregali, ne bomo prestrašeni tuhtali, kaj če … škoda je življenja za skrbi in žalost, vsak dan je tu, da se imamo fino, se družimo, smejimo. Pa čeprav na meter in pol razdalje.
Kaj se dogaja z otroki, ki so jih zarubili materi?
Kmalu bodo minili štirje meseci, kar je četa odraslih z maskami na obrazih vdrla v družinsko hišo z nalogom, da odvzame materi tri otroke in jih izroči očetu. Razlog – mati preprečuje očetu stike z devetletnim sinom in šestletnima hčerama. Lov na otroke, ki je trajal štiri ure in povzročil zgražanje vse Slovenije, je neizpodbitno pokazal, da otroci k očetu nočejo. Medtem ko se je zlomil celo sodni izvršitelj in poklical sodnico, da odvzem prekine, je oče vse skupaj mirno opazoval. In otroke dobil. Jih prevzgaja, da bi ljubili njega in sovražili mater ali kakšen je bil namen sodničine popolne prepovedi stikov matere z otroki? Niti vprašati ne sme, kaj se z njimi dogaja, pravijo njene prijateljice. Kot so mi razložili na pristojnem družinskem sodišču, se čaka izvedenec. In to lahko traja zelo dolgo.
Kako so nas bankirji in politiki obglodali do kosti
V prejšnji številki smo vam obljubili še zaključek prispevka o tem, kako je demonska sprega bankirjev in politikov Ameriko obrala do kosti. V prvem delu smo razdelali, kako so preko spletnega borznega mehurčka prebivalstvo najprej oskubili večjega dela prihrankov, nakar so mu z nepremičninskim mehurčkom pobrali še srajce s hrbtov. Ampak to je žal samo del zgodbe. Da delovnemu človeku po žepih slučajno ne bi ostal kak cekin, so bankirji ves čas napihovali še niz stranskih mehurčkov. Tu bomo ošvrknili samo nekaj najbolj brezsramnih med temi roparskimi pohodi. Pri tem se bomo opirali na delo slovitega novinarja Matta Taibbija, ki je deset let raziskovalnega dela strnil v epohalni knjigi Kradotopija, torej utopija za kradljivce. Ko bomo končali, se boste gotovo strinjali, da ni naslov prav nič zavajajoč ali bombastičen.
Vsi odtenki črnega bloka
Sporna je že izgovarjava: se reče àntifa z naglasom na prvem zlogu ali antífa s poudarkom na drugem (uporablja se oboje)? Donald Trump grozi, da jih bo razglasil za teroriste (to bi bilo protiustavno, so mu nežno namignili pravni svetovalci), medtem ko jih je njegov najverjetnejši protikandidat na letošnjih predsedniških volitvah Joe Biden morda (morda pa tudi ne) imenoval »pogumni Američani«. Zmeda je velika. Kdo so torej antifa in kaj hočejo? In najpomembnejše, imajo res roge in razklana kopita, kot jih slikajo pri nas?
Vanilja, dražja od srebra
Ste ljubitelj vaniljevega sladoleda? Vaniljevega sladkorja? Vaniljevega česarkoli? Potem hitite, tecite in si hitro privoščite priljubljeno sladico. Ker si je morda kmalu ne boste mogli več. Cena vanilje gre v nebo.
Ruska ruleta na hrvaški obali
V sredo popoldne, na dan, ko so imeli učenci zadnji dan pouka, naslednji dan pa je bil praznik, ki se je skorajda dotikal vikenda, se je, kot je bilo pričakovati, množica Slovencev odpravila proti hrvaški obali. Od tega trenutka do tedaj, ko so po dolgem potovanju in večurnem čakanju v vrstah na meji končno namočili noge v morje, so se epidemiološke razmere na Hrvaške drastično slabšale. Vse kaže, da bodo poletne počitnice »ples z virusom«, kot je to poetično povedal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel.
Zastrupitev v bazenu
Kopališča vseh vrst so priljubljen način zabave in sprostitve, v poletnih dneh pa tudi ohladitve, in po podatkih finančne uprave je bilo največ turističnih bonov v prvih dneh njihove veljavnosti unovčenih prav na Obali in v termah. Slednje so dandanes seveda nekaj povsem drugega in drugačnega od nekdanjih toplic, tako po ponudbi kot kakovosti in urejenosti. A ne gre pozabiti, da sproščujoče namakanje v bazenih z za zdravje sicer blagodejno termalno vodo skriva tudi nekaj nevarnosti.
Angel varuh pasjih duš
Ob objavah aktivistke za pravice živali iz Zavoda Pit Tanje Vidergar o krutem življenju psov iz Niša nihče ne more ostati ravnodušen. Tanja je angel varuh tistih pasjih duš, ki so jih vsi odpisali, ona pa v čudež verjame do zadnjega trenutka. In mnogokrat se zgodi! Razmere na Balkanu so kritične, spremembam v korist zapuščenim, potepuškim psom niso naklonjeni, toda Tanja odpira vrata, za katera si še sama ni mislila, da jih je mogoče odpreti, še posebej ker je tujka.
Dan, ko so nam poskusili vzeti naše mesto
Nisem ljubiteljica proslav, na tolikih sem se že izborno dolgočasila, da sem si zaslužila pravico, se mi zdi, da se jim izognem. Po drugi strani pa še nikoli nisem bila na antiproslavi, niti enkrat. In sem zato, ko sem prebrala, da Aktiv delavk in delavcev v kulturi pripravlja svojo proslavo dneva državnosti, eno tako luštno antiproslavo za protiutež uradni, sklenila, da grem pogledat. Novi izkušnji menda ne bom rekla ne?
Korona bo zgolj kaplja čez rob
Amerika kar ne neha goreti. Vsak dan lahko z zadržanim dihom spremljamo novo detonacijo končno sproščenega besa ljudskih množic. Drži, povod je bil še enkrat več rasizem oziroma policijsko nasilje nad črnskim prebivalstvom. A najrazličnejše učene komentatorske glave pri analizah prav nenavadno poudarjajo rasno komponento in obenem zanemarjajo finančno. Namen tega prispevka je, da vas prepriča o nasprotnem: da je glavni vzrok besa, ki danes vre že po vseh zveznih državah, v resnici totalna finančna izropanost prebivalstva. In da bodo zato ognjeni zublji v prihodnosti gotovo samo še višji in srditejši.
Prestari za upanje
Tri pričevanja o starizmu: spregovorili so Karl Pinculič, upokojeni zdravstveni tehnik in veteran slovenske vojske iz Ljubljane, ki mu je 18. aprila letos med epidemijo koronavirusa v enem od ljubljanskih domov starejših umrla žena, a se od nje ni mogel dostojno posloviti; arhitekt Boštjan Pegan, ki živi v Spodnjih Pirničah, mož, oče dveh študentk ter sin 85-letne matere, ki živi v domu starejših občanov v okolici Ljubljane, in Frida Pečnik Rojnik, upokojena zdravnica iz Žalca, ki se je soočila, kot pravi, s popolnoma neempatičnim zdravnikom svojega očeta.
Samo nasmeh je bolj grenak ...
Urška Bačovnik Janša nekoč in danes
Ni veselic, ni denarja za gasilce
V Sloveniji imamo 1341 prostovoljnih gasilskih društev s 164.000 člani in 50.000 operativnimi gasilci, ki so v vsakem trenutku pripravljeni, da vam rešijo življenje in imovino. Letos slovenska gasilska društva načrtujejo nakup 200 vozil v vrednosti 20 milijonov evrov. Prireditve, na katerih gasilci zbirajo dodatna sredstva za nakup opreme, so bile zaradi epidemije koronavirusa odpovedane, zato bodo gasilska društva imela približno 40 do 50 odstotkov manj denarja v blagajni. Če ne na veselici, lahko gasilcem pomagate s spletnimi donacijami – in za to vam ni treba seči v lastno denarnico.
Mnogomoštvo, dobra ideja, slabo izvedena
Na papirju se stvar zdi povsem sprejemljiva, praktična, celo zaželena: če ima ženska dva moža ali več – hkrati – bi pričakovali, da bo absolutna boginja svojega vesolja, da jo bodo njeni dedci nosili po rokah, ji brali želje iz oči, ji stregli spredaj in zadaj …, da se bo, skratka, vsako jutro prebujala s širokim nasmehom na ustih. Ampak – kaj pa če dva moža ali več pomeni le to, da bo morala vsak dan oprati dva ali več parov gat, skuhati dvoje ali več kosil, prenašati dva ali več tečnih dedcev …, da bo imela, skratka, več dela, pravic pa nič več kot prej? Kakorkoli, poliandrijo, tako se reče zvezi ene ženske in več moških, so v zgodovini dodobra preskusili, ponekod jo neuradno prakticirajo še zdaj. In zdi se, da stvar deluje. Razen kadar ne.
Vstavi po želji
Če ste ženska in vam povedo, da so vas videli nastopati v pornofilmu, ki kroži po spletu, vi ste pa dokaj prepričani, da niste nikoli delali za pornoindustrijo, je povsem jasno, kaj se je zgodilo: deepfake. Nekdo, ki mu očitno niste prav pri srcu, je na tuje telo digitalno nataknil vaš obraz. Pojav so poimenovali deepfake in najbolj grozljivo je to, da za izdelovanje deepfakov ni treba biti poseben mojster, tehnologija, ki je čedalje bolj dovršena in čedalje preprostejša za uporabo, danes omogoča, da lahko praktično vsak naredi deepfake.
Lahko se zgodi tudi vam
Vzemite tole kot poučno zgodbo, kaj se lahko zgodi, kaj se bo pravzaprav neizbežno zgodilo še mnogim od nas, ko se bodo čez nekaj let specialisti družinske medicine, ki jih je že zdaj veliko premalo, začeli upokojevati in jih bo še bistveno manj. Zgodbe ljudi, ki nimajo osebnega zdravnika in se morajo zato pridobivanja vsake napotnice, vsakega recepta ali zdravstvenega pripomočka premišljeno lotiti kot zapletenega projekta, se zdaj dogajajo v občini Dobrepolje, a že jutri in pojutrišnjem se bodo dogajale po vsej deželi. Ko bo življenje, vsaj kar se tiče iskanja osebnega zdravnika, še bolj kot zdaj, »povest, ki bebec jo beblja, sam krik in bes, pa brez pomena,« kot pravi Macbeth.
Epidemija tesnobnosti? In kako se spopasti z njo?
Marsikdo se sprašuje, ali bo jutri še imel službo, ali pa jo je zaradi koron krize že izgubil in mu zdaj nad glavo visijo vprašanja, kako bo preživel. Doživeli smo nekaj, česar živi ne pomnimo. Biti v karanteni, ker je svet iztiril, je bilo morda za nekatere celo fino, a več je tistih, ki zaradi nedavnih dogodkov ter negotove prihodnosti občutijo nedoločljivo tesnobo, ki se je kar ne morejo otresti. S strokovnjaki smo se pogovarjali, ali je to normalno, ali smo se morda znašli v epidemiji tesnobnosti in kako se spopasti z njo.
Samo resnico mi povej, saj bom preživela
Moja sogovornica je stara 40 let in poimenovala jo bom Eva, saj bi si s pravim imenom nakopala dodatne težave, ki jih v tem trenutku res ne potrebuje. Mama dveh otrok, mlajših od deset let, živi v sosednji državi, kamor se je preselila zaradi ljubezni. Petnajstletna zveza, od tega deset let s prstanom na roki, se je končala lansko jesen. Zgodba je filmska in Eva v njej kot glavna igralka, ki bi ji sama pred filmskim platnom gotovo govorila: joj, kako si neumna, ali ni očitno, da te vara?! To je izpoved ženske, ki želi s svojo zgodbo pomagati drugim ženskam. Da bodo spregovorile, da si bodo pomagale, se opogumljale, da spravijo bolečino iz sebe ali pa se »samo'« potolažile, češ, nisem edina.
Pogovoriti se moramo o bonih
Čez kakšen teden bodo turistični boni naloženi na naše davčne številke, menda, mi pa še vedno ne vemo, kaj nam pripada in kaj ne, kaj je dovoljeno in kaj ne. Na to, da bi vlada odstopila od svojega ozkogledega razumevanja reševanja turizma z boni (in se morebiti ozrla, kako enake probleme rešujejo drugod), pa ne gre računati.
Covid nas ni pobral, umrli bomo od lakote!
Ukrepi se povsod sproščajo, ljudje pa se sprašujejo, ali so bili zares potrebni v takšnem obsegu. Koliko okuženih bi umrlo, če ne bi bilo karantene in izolacije? In koliko jih bo umrlo, ker bodo prišli prepozno k zdravniku, ker bodo ostali brez dela in ne bodo mogli privoščiti družini osnovnih dobrin? »Covid nas ni pobral, bomo pa umrli od lakote,« je rekla mimoidoča Tržačanka slovenskemu novinarju in tako misli še marsikdo. Ko bomo dokončno sneli mnogokrat preplačane maske, bo svet drugačen.
Ženske vladajo uspešneje
Karkoli že mislite o nekdanji britanski predsednici vlade Margaret Thatcher, treba je priznati, da je ženska nekaj malega vedela o politiki. In o politikih. In da ji gre torej verjeti, ko pravi, »če v politiki hočeš, da se nekaj pove, reci moškemu, če pa hočeš, da se nekaj naredi, naroči ženski«. Če bi bila še živa, bi imela bržkone marsikaj povedati tudi o upravljanju države med pandemijo – izkazalo se je namreč, da so se države, ki imajo na čelu ženske, odrezale bolje kot tiste, ki jih vodijo moški.
Kdaj ste se nazadnje izgubili v Sloveniji?
Eden najbolj znanih slovenskih svetovnih popotnikov Zvone Šeruga že več kot dve desetletji živi od turizma in je eden mnogih na tem področju, ki se mu letos življenje obrača. »Ne sicer na glavo,« pravi, gotovo pa v smer, ki je še pred meseci ni nihče niti slutil. Odpadlo mu je pet polnih skupin, ki bi jih moral voditi v svet. »Dohodek je izpadel, ne samo upadel, problem rešujem s prodajo novega avtomobila, ki ga niti ne potrebujem. Slej ko prej se bo vse skupaj povrnilo,« je optimističen. »Že dolgo govorim, da si bom nekoč vzel čas za Slovenijo – in zdaj je tukaj, boljšega ne bo!« je dejal ter se za teden dni odpravil na potep po rodni Dolenjski, vse do doma v Ljubljani. »Namesto da bi šel z džipom prek Namibije, sem šel nekaj malega peš prek Slovenije in zelo užival. Ljudem bi rad pokazal: ko se ena vrata zaprejo, se odprejo krasna druga vrata.« Ki jih imamo pravzaprav pred nosom. Pridružili smo se mu na delu potepa po njegovih krajih.
Ko se pobi dol usedejo
Pobi, usidma se, poje naš preljubi kantavtor Iztok Mlakar v eni svojih uporniških pesmi. Pa so se dol usedli tudi naravovarstveniki in protestirali pred okoljskim ministrstvom. Želeli so pokazati, da bodo morali tisti, ki »razprodajajo našo prihodnost, naravo«, stopiti čez ljudi, če bodo želeli nadaljevati krajo narave. A policisti niso imeli »posluha« za njihov miroljubni protest. Štiri so odnesli v »marico« ter odpeljali na policijsko postajo in jih pošteno oglobili. Ker se niso želeli identificirati in ker naj bi kršili odloke.
Zakaj smo zavrgli 250 ton solate
V teh dneh so morali slovenski kmetje zavreči (podmulčiti ali podorati) okoli 250 ton presežka solate, ki je niso mogli prodati. Od tega je je bilo vsaj sto ton na Dolenjskem in v Posavju, pravi Robert Tomazin, direktor trženja Kmetijske zadruge Krka, ki ocenjuje izgubo na okoli 100.000 evrov. Kmetje, zadruge in predstavniki večjih trgovskih verig ugotavljajo, da so presežki najverjetneje nastali zaradi spremenjenih potrošniških navad med karanteno. »Zaradi epidemije koronavirusa sta se povpraševanje in ponudba na trgu zelo spremenila. Kupci so manj zahajali v trgovino in takrat kupovali predvsem trajnejša živila,« ugotavljajo v Mercatorju, ki so dobaviteljem solate celo priskočili na pomoč s pospeševanjem prodaje v njihovih trgovinah. »Vendar trenutnih velikih presežkov solate trgovina ne more rešiti, saj je umanjkala cela vrsta velikih odjemalcev, kot so šole, vrtci, turizem, gostinstvo ...« so nam dejali.
Morda pa država uči otroke, kako ljubiti očeta
Zgodilo se je marca, na dan pa prišlo maja, ko nesrečna mama že dva meseca ni videla svojih treh otrok, triletni punčki in devetletnega fantka. Štiri socialne delavke, štirje policisti, sodni izvršitelj in dva pomočnika niso mogli štiri ure ukrotiti treh malčkov, ki niso hoteli z očetom. Se ni nikomur prižgal alarm, zakaj se tako strašno upirajo? Niti sodnici, ki je zahtevala, da se okrutni odvzem dokonča, čeprav jo je izvrševalec po telefonu rotil, naj ga prekine? Zdaj se oglašajo različni strokovnjaki, zgroženi nad postopkom, vsi pa se sprašujemo, ali lahko v imenu »koristi za otroka« popolnoma poteptamo njegove želje?