Lani so mediji poročali o rekordni odškodnini v višini dveh milijard dolarjev, ki jo mora ta družba plačati zakoncema iz ZDA, obolelima za rakom kot posledico uporabe znanega herbicida Roundup. Odškodnina, prisojena v najnovejšem sodnem postopku, resda ni rekordna, razkriva pa umazane igre v ozadju.
Škoduje sosedu, ne lastniku polja. Kot povzemamo po angleškem dnevniku Guardian, ki velja za verodostojen vir, so prav njegovi novinarji s sodno odredbo uspeli pridobiti dokumentacijo, povezano s tem procesom. Toženo podjetje si je namreč prizadevalo, da vsebina teh dokumentov nikoli ne bi prišla v javnost.
Tokrat v središču ni herbicid Roundup, pri nas znan s trgovskim imenom Boom efekt, ki vsebuje rakotvorni glifosat, temveč herbicid Dicamba. Dicamba sicer ni novost, saj so ga v ameriškem kmetijstvu uporabljali že od 60. let minulega stoletja, vendar le redko in ne pri rastočih poljščinah. Njegova slaba lastnost je namreč škoda, ki jo povzroča na vseh rastlinah zaradi razpršenosti. Med škropljenjem ga rado zanese na sosednje površine, kjer povzroča nepopravljivo škodo.
Monsanto je velik uspeh dosegel z Roundupom, ker so vzgojili različne gensko spremenjene kulture, odporne proti temu herbicidu. Škropljenje z Roundupom je torej uničilo ves plevel, izbrane sorte poljščin pa so uspevale naprej. S časom so seveda tudi te sorte postale odporne proti herbicidu in v iskanju novih strupov so se domislili Dicambe. Monsanto je v sodelovanju z nemškim koncernom BASF razvil sistem, pri katerem so Dicambo izpopolnil in povezali z gensko spremenjenimi sortami soje in bombaža.
»Farmarjem prijazni herbicid«. Sistem souporabe herbicida Dicambe in izbranih sort semen sta koncerna razvijala več kot deset let, na tržišče pa sta ga postavila leta 2016. Nekaj let pred tem sta najavila razvoj novih različic herbicida, ki ne bo več škodoval sosednjim poljščinam, kot je veljalo za prvotno verzijo. Ob uporabi posebnih šob, ustreznem načinu škropljenja in pripravi tamponskih con bo nova različica Dicambe uničila samo plevel med (gensko spremenjeno) sojo in bombažem. To bo torej res »farmarjem prijazen herbicid«, so zatrjevali.
Vendar dokumenti razkrivajo, da so pri Monsantu že leta 2009 vedeli za svarila strokovnjakov, da bodo farmarji najprej porabili zaloge starega Dicambe in da tudi raba nove različice ne izključuje nevarnosti, da se strup razširi na sosednja polja z drugimi vrstami poljščin. Celo več, raziskava, ki jo je naročil Monsanto, je pokazala, da lahko pričakujejo tožbe zaradi izgube pridelka in negativne odzive v tisku.
Več v reviji Zarja Jana št. 15, 14. 4. 2020
