Prijavite nasilje! Policija je v tem času tako obravnavala 415 kaznivih dejanj, za katera je bila podana ovadba. To je skoraj 25 odstotkov več kot lani v takem času, ko je bilo prijav 333. Od uveljavitve ukrepovza preprečevanje širjenja bolezni, to je od 16. pa do 31. marca, je policija obravnavala 67 kaznivih dejanj nasilja v družini, v istem obdobju lani jih je bilo 57. V večini primerov so osumljencu izrekli prepoved približevanja. »Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so v letošnjem letu nekoliko v porastu,« potrjuje Drago Menegalija, predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete. In se boji: »Nasilje morebiti obstaja, vendar ga nihče ne vidi, nihče ne prijavi ali pa žrtev nima možnosti prijave. Zaradi trenutnih razmer se žrtve težje in redkeje odločijo za klic na policijo, na CSD ali nevladne organizacije. Otežena jim je tudi nemotena komunikacija z drugimi v njihovem socialnem krogu, s svojci, prijatelji, sodelavci, zaupnimi osebami. Policija zato v tem času spodbuja strpnost, razumevanje, ljubezen in ničelno toleranco do nasilja. Ponovno pozivamo, da vsi, ki izvedo za nasilje v neki družini ali so mu kot sosedje morda priča, o tem obvestijo policijo. V prijavi naj navedejo vse okoliščine, razbijanje, kričanje in druge zvoke zaradi (domnevnega) nasilja, saj se policisti ob intervencijah neredko soočajo s situacijami, ko žrtev v bran povzročitelju ob intervenciji zanika nasilje iz strahu pred nasilnežem, kar lahko privede do še hujše ogroženosti. Sicer pa policisti tudi v času epidemije virusa covid-19 dosledno preiskujejo vsa prijavljena in zaznana kazniva dejanja nasilja v družini ter izvajajo vse potrebne ukrepe za zaščito žrtev.«

Brez špetirja, prosim. Samo na Policijski upravi Kranj, kjer pozivajo svoje občane, naj »zdržijo tole brez špetirja«, so imeli nekaj vikendov nazaj kar deset prijav kršitev v zasebnih prostorih. Seveda ni šlo samo za nasilna dejanja, ampak tudi za povzročanje hrupa z glasbo, za glasno igro otrok, nekaj pa je bilo tudi prepirov med stanovalci in celo pretep s tremi udeleženci. Naši varuhi reda in miru pozivajo k strpnemu, mirnemu in uvidevnemu sobivanju. Tako Bojan Kos, višji samostojni policijski inšpektor iz PU Kranj. Dodaja, da razumejo, kako je zaradi omejitev gibanja predvsem v večstanovanjskih stavbah to težje, a vsak mora dati vse od sebe, da prepreči spore in motenje med sosedi. 

Varne hiše so odprte, SOS telefoni delujejo. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, zagotavlja: »Naši programi tečejo, poskušamo se znajti glede zaščitne opreme, ki je ni – za delo v obeh varnih hišah. Klici na telefon so kombinacija zaskrbljenosti zaradi koronavirusa in zaradi nasilja, ki ga ženske doživljajo doma. Situacije se zdijo bolj brezizhodne, poskušamo jih opogumljati, da ne glede na okoliščine niso same, da še vedno delujemo službe, ki lahko pomagamo.« 

Dom je najbolj nevaren. »Štiri stene, naši domovi, ki naj bi bili prostor varnosti in topline, so za mnoge ženske, ki doživljajo nasilje, najmanj varen prostor,« vnovič opozori na znano dejstvo Maja Plaz. »Za vsako žensko, tudi tisto, ki ni v nasilni situaciji, je dom potencialno najnevarnejši prostor na svetu, saj nikoli ne ve, kdaj se nasilje lahko začne. Več kot 90 odstotkov nasilja nad ženskami povzročijo osebe, ki so ženski blizu, bodisi partnerji, možje ali drugi najbližji sorodniki. Nevarnost nasilja se še poveča v času kriznih situacij, kot je sedanja ali nedavna gospodarska kriza, saj takrat negotovost naraste, poveča se anksioznost ljudi ter nemoč zaradi novonastalih okoliščin, pri čemer pogosto tisti z več moči začnejo svojo napetost znašati nad šibkejšimi.«

Nimaš se kam umakniti. Njenim trditvam se pridružuje terapevtka zakonske in družinske terapije Nada Mirnik Trtnik: »V preteklosti smo se regulirali in umirjali tako, da je bil partner v službi, otroci v šoli, imeli smo dejavnosti izven doma, druženje s prijatelji, obiskovanje raznih športnih aktivnosti, prireditev, ogromno mašil. Izhodov iz odnosa, če je bilo prenapeto. In stiske, tesnobe se niso povečevale. Zdaj pa se nimaš kam umakniti. Bivati moraš v majhnem prostoru, v krogu bližnjih. Tisti z boljšimi odnosi znajo regulirati napetosti, se znajo umiriti, poznajo strategije reševanja konfliktov. Marsikdo pa tega v preteklosti ni znal in zdaj to, ko so prisiljeni biti skupaj, zelo hitro izbruhne, eskalira. Zlasti če je več ljudi na kupu, je več interesov, eden hoče nadvladati drugega. Pravilno reševanje konfliktov je, da vsak pove svoje želje, pričakovanja. In potem vidiva, kje se lahko uskladiva, približava. Treba se je zavedati, da je en del konflikta nerešljiv in bo tak tudi ostal. In da je treba s tem znati živeti. Nekateri pa tega ne znajo in si skušajo drugega podrediti. Tako pač rešujejo spore. To pa počnejo na različne načine – z ustrahovanjem, kričanjem, pa tudi s fizičnim nasiljem.«

Več v reviji Zarja Jana, 14.4.2020