Tole vemo: novi predsednik ne bo ženska. In ne bo socialist. Zato ker na republikanski strani sedanji predsednik Trump nima resnega tekmeca, na demokratski so pa kandidatke druga za drugo odstopale, dokler nista ostala samo še dva moška, sredinski Joe Biden in socialist Bernie Sanders, in je slednjič še Sanders odstopil, rekoč, da ne more zmagati. Tako je zdaj neuradni kandidat demokratske stranke na naslednjih predsedniških volitvah Joe Biden. Neuradni zato, ker ga morajo, čeprav so vsi njegovi tekmeci odstopili, kot kandidata stranke potrditi na demokratskem kongresu, ta pa bo šele avgusta. Ampak če Biden zmaga, če se bo morebiti 3. novembra pokazalo, da volivci Trumpu tako zamerijo slabo vodenje virusne krize, da bodo raje volili demokrata, potem se Ameriki prvič v njeni zgodovini obeta podpredsednica, Biden je namreč obljubil, da se bo v predsedniško tekmo podal z žensko ob strani. Ni pa še povedal, s katero.
Volilna kampanja od doma. Da virus vpliva tudi na volilne kampanje, o tem ni dvoma – predvolilna srečanja so odpovedana, Biden skuša volivce prepričati s podcasti, ki jih snema doma v samoizolaciji, Trump pa zlorablja tiskovne konference, ko naj bi nacijo obveščal o boju proti virusu, pa so v resnici ta srečanja z novinarji bolj podobna volilnim mitingom. Samo da so novinarji nad Trumpom znatno manj navdušeni kot občinstvo na njegovih mitingih.
Samo ena stvar je bržkone vklesana v marmor: datum volitev, 3. november. Tudi če bi ga Trump rad spremenil, če bi rad volitve prestavil, jih ne more – datum volitev določa zvezni zakon, tega pa lahko spremeni samo kongres, a tam imajo večino demokrati in ni verjetno, da bi bili pripravljeni Trumpu delati usluge. A tudi če bi prestavili datum volitev, to Trumpu pravzaprav ne bi pomagalo, kajti ustavni amandma zelo jasno pravi, da se »mandata predsednika in podpredsednika iztečeta dvajseti dan januarja opoldne«.
Lahko se zgodi, da se bodo odločili za volitve po pošti, kar pa bi nekaterim zveznim državam, kjer tega nimajo predvidenega z zakonom, povzročilo precej težav in stroškov.
So pa zaradi epidemije demokrati prestavili svoj kongres z julija na avgust in bodo zdaj zborovali teden dni pred republikanci, ki bodo zadnje dni avgusta za svojega kandidata potrdili Donalda Trumpa, saj ta v republikanskih vrstah nima resnega tekmeca.
Trumpov šov. Ankete trenutno bolje kažejo Bidnu, a njegova prednost ni velika. Poznavalci pravijo, da bo v naslednjem mesecu ali dveh jasno, ali si bo Trump priboril še en mandat. Nate Silver, znan statistik in analitik, je tvitnil: »Skoraj nič od tega, kar bo Joe Biden počel v naslednjih nekaj tednih, novembra ne bo štelo. In skoraj vse, kar počne Donald Trump, bo zelo pomembno.« In Donald Trump se po svoji navadi strelja v koleno.
Čeprav je njegova priljubljenost v prvih dneh epidemije poskočila, mu zadnje tedne pada, največ škode pa si z bizarnimi tiskovnimi konferencami, ki včasih trajajo tudi po več ur, naredi kar sam. Njegovi svetovalci si pulijo lase in moledujejo, naj tiskovke, če že res mora, prireja le enkrat na teden, a kaj ko Trump posluša samo Trumpa. Ljudstvo mu ne zaupa, ankete kažejo, da ljudje menijo, da bi jih Biden učinkoviteje vodil skozi zdravstveno krizo. Za nameček se Trumpu sesuva tudi gospodarstvo, virus je pobrisal borzne dobičke, ki so nastali v času njegovega predsedovanja. Brezposelnost je rekordna, skoraj petkrat večja kot leta 1982, ko je bila najvišja. Milijoni brezposelnih se vsak teden prijavljajo za socialno podporo in nič ne kaže, da bo kmalu bolje.
Naj bo ena s šarmom. Po drugi strani se njegov tekmec, sedeminsedemdesetletni Joe Biden, osem let Obamov podpredsednik, predstavlja kot sposoben in razumen. Čeprav nagovarja iste volivce kot Obama, ki ga je tudi uradno podprl, ženske, mlade in temnopolte, je pri tem manj uspešen, posebej mladi se za Bidna kar ne morejo zagreti, preveč je anemičen, premalo strasti je v njem. Vsekakor nima dovolj karizme, da bi samo z močjo svoje osebnosti pritegnil volivce – a morda bo z obljubo podpredsednice pritegnil kakšno volivko več.
Več v reviji Zarja Jana št. 16, 21.4.2020
