Zdaj smo verjetno že vsi usvojili higieno rok, v preteklem tednu smo se začeli zelo podrobno ukvarjati s čiščenjem nakupljenega v trgovinah, preden pospravimo stvari v hladilnik in omare. Tudi pošto bi bilo treba pustiti na miru nekaj dni, saj virus na kartonu preživi en dan, na gladkih površinah tudi tri dni. Če imate možnost, bi bilo zato nakup najbolje za tri dni postaviti kar v klet. Pa izogibajte se denarju, plačujte s kartico, doma pa nikar ne pozabite veliko prezračevati.

Še večkrat kot doslej smo slišali, kako presneto nalezljiv in obstojen je koronavirus, nekateri strokovnjaki so zagovarjali tudi čiščenje ulic, še posebno klopi v mestih, pred trgovinami in lekarnami.

Že na začetku marca je londonski strokovnjak za javno zdravje dr. Richard Hatchett govoril o največji skrbi glede koronavirusa: kombinacija nalezljivosti in sposobnosti povzročiti resno bolezen ali smrt. »Od leta 1918 nismo videli virusa, ki bi kombiniral to dvoje na tak način. Soočali smo se s smrtonosnimi virusi, kot so ebola in mnogi drugi, ki so imeli visoko stopnjo umrljivosti, vendar niso bili tako zelo nalezljivi, da bi nalezljivost kar globalno eksplodirala.« Zato je opozoril na to, kako zelo moramo biti odgovorni – tudi če pri 40 gledaš samo nase in veš, da si zdrav ter da se ti ne bo zgodilo nič hujšega, ne moreš mimo tega, da boš zaradi neupoštevanja ali zanemarjanja ukrepov odgovoren za smrt nekoga iz ranljive skupine. Za potek epidemije smo odgovorni ljudje.

Dozdajšnje koronaviruse, ki so vsako leto povzročali prehlade, smo z živali dobili pred sto do 800 leti, a sedanja epidemija ni podobna nobeni doslej, ker se je svet tako zelo spremenil (številnost, mobilnost, povezanost) – je za Val 202 povedal ameriški virolog Vincent Racaniello. »Morda so ob prvem preskoku na človeka povzročili podoben izbruh, kot to zdaj počne novi koronavirus. A pred 800 leti za to ni vedel nihče,« pravi Američan, ki je poudaril tudi neverjetno hitrost širjenja novic in to, da je ljudi strah brez razloga. Premišljeval je tudi o preteklih izbruhih, v letu 1918 je španska gripa samo v ZDA zahtevala 700.000 življenj. Ampak takrat mnogo ljudi sploh ni vedelo za to.  

Pazimo na živali! Minister za zdravje Tomaž Gantar nas je opozoril, da okužbo širimo že z navadnim govorom, zato je najbolje, da se navajamo na kakršnokoli zaščito že imamo. Se pa vseeno velja veseliti obeta toplejšega vremena, saj je pri višji temperaturi zraka in višji zračni vlagi prenos večine respiratornih virusov otežen. »Poleti je vlažnost zraka višja, zato kapljice, ki jih izdihamo, absorbirajo več vode iz ozračja in tako hitreje padejo na tla. S tem nimajo možnosti, da bi dosegle druge ljudi okoli nas. A poglejmo virus gripe: sezonski značaj ima v zmernih geografskih širinah, nenavadno pri tem pa je, da sezonski značaj vzdržuje tudi v tropskih predelih, kjer je toplo in vlažno vse leto. Tega še vedno ne razumemo popolnoma. Dodatno aktualni izbruh pandemije zapletejo opažanja, da se okužbe pojavljajo v zelo vročih predelih. V Avstraliji je trenutno poletje, vroče je tudi v Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu,« je pojasnil virolog Racaniello.

Je lahko koronavirus virus, ki ne bo sezonski? Ker je naletel na populacijo brez imunosti nanj, je to pretehtalo vse sezonske dejavnosti, vendar ameriški virolog predvideva, da se bo kolektivna imunost povečevala, kar bi skupaj z naraščajočo temperaturo zraka in večjo vlažnostjo lahko vplivalo na zmanjšanje okužb.

Je pa Racaniello eden redkih, ki je zelo jasno opozoril, da naj bomo pazljivi z živalmi. »Popolnoma mogoče je, da s tem, ko postajamo kužni mi, širimo okužbo tudi na živali, ki živijo v naši bližini, od psov, mačk, ptic in netopirjev. Tam se bo skrival naprej. Pomembno pa je tudi, da imajo živali svoje koronaviruse, ti se lahko med seboj ponovno kombinirajo, ustvarjajo nove vrste koronavirusov, ki bodo povzročali nove izbruhe v prihodnje. Zdaj se vsi usmerjamo le na ljudi, a pozorni bi morali biti tudi na živali. V zadnjih stotih letih smo šli skozi kar nekaj izbruhov virusnih okužb – od virusa nipah, ebole, korone … Vse to so živalski virusi, v tem je torej jasna grožnja. Na tem področju bi morali biti pozornejši, in ker nismo, smo se znašli v situaciji, v kakršni smo zdaj. Upam, da bo trenutna kriza spodbudila več sredstev in osredotočenosti za to znanstveno disciplino. A ljudje imamo zelo slab spomin. Ko bo vsega tega konec, se bo življenje vrnilo v ustaljene tirnice. In takšne situacije se bodo v prihodnje še ponavljale, podobno bomo izkušali znova in znova. Ne verjamem, da se bomo iz nastalega položaja česa naučili.«

Italijanski absurdi. Tako, kot se zelo počasi, nekateri skoraj nič, učimo od drugih držav.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 13, 31. 3. 2020