Ampak nekako se nismo mogli prav razveseliti, ko so nam sporočili, da nam v trgovino ne bo več treba z rokavicami. Čutili smo se, hm, užaljene? Tolažili so nas še z golfom in tenisom, seveda vsem dobro poznanima in širše priljubljenima športoma med Slovenci. Teniško igrišče ima menda ja vsak pred domačim pragom, golf pa tudi lahko igraš v vsaki slovenski vasi. Glede rokavic so vladala v javnosti različna strokovna mnenja, že pred dvema tedna je nova sekretarka na ministrstvu za zdravje napovedala njihovo ukinitev, ampak preden to pri nas postane uradno, traja cel teden.

Se pa odgovorni za ukrepe v koronski krizi nikakor ne morejo ločiti od njihovega tako priljubljenega odloka o zapiranju državljanov znotraj meja lastne občine. Ta ukrep Slovence očitno še vedno najbolj razburja. Še posebej ker je bil uveden na podlagi nekaj videoposnetkov o domnevni gneči na Obali in Bledu ter izjav dveh prestrašenih županov, ki ju je silno skrbelo, da horda Ljubljančanov ne bo v njihovih obmorskih mestih raztrosila okužbe. Namesto da bi v maniri zdravega razuma odgovorni zaprli tistih nekaj turističnih vab, so bili kaznovani vsi državljani.

Če nimaš bližnjih dve ali pet občin stran, če nimaš njive na drugem koncu Slovenije, polne skrinje zamrznjenega mesa pri tastu v sosednji občini in še kopice banalnih, a v teh razmerah pač pomembnih življenjskih situacij, ne moreš razumeti srda državljanov. Me bodo kaznovali, ker bom na obisk k ostareli mami peljal še ženo in otroka? Ne bomo je objemali, samo pod balkonom ji bomo pomahali. Ali to smemo?

In zgoraj podpisani ni bilo hecno, ko se je pol Slovenije posmehovalo gospodu, ki je v sosednjo občino šel zgolj po – čemaž. Kaj pa samooskrba? Čemaž tudi ne raste povsod, kajne?

Profesor dr. Marko Novak je na portalu Iusinfo zapisal: »Poleg tega gledam po televiziji policijo, ki nadzira prehajanje iz občine v občino in pri tem obravnava nekoga, ki si je drznil iti v drugo občino po žeblje ali k jezeru, da bi v miru pojedel sendvič, kot nekakšnega kriminalca. Po drugi strani pa se število okuženih nezadržno širi v domovih za starejše, ki so najbolj rizična skupina. Kje so zdaj tu ciljno usmerjeni ukrepi?« 

Tako daleč smo prišli, da si nekateri niti na pokopališče več ne upajo ali pa čakajo na temo, saj jih je strah, da jih bo kdo fotografiral.

Srbi nas spet hvalijo. Če ste se jamranja o naših ukrepih že nasitili, lahko preklopite na srbsko RTS, kjer njihov dopisnik iz Ljubljane o Slovencih in razmerah pri nas govori izjemno pohvalno. Uzrli se bomo v povsem drugačni luči: izjemno dobro smo organizirani, odlično nam gre (čeprav smo pravzaprav skoraj zraven središča epidemije – Italije) in imamo povsem jasen načrt o normalizaciji življenja. Človek se po njihovem prispevku res vpraša, ali smo samo tako pikolovski in – tečni. Temu bi gotovo prikimali na Uradu vlade za komuniciranje, kjer so ob silnem zgražanju nad tesnim sprehajanjem politikov ob Kolpi in neupoštevanjem fizične razdalje dejali, da naj, v prevodu, ne zganjamo kravala za prazen nič. Politikom, ki nam odrejajo, kaj smemo in česa ne, bi torej morali pogledati skozi prste in jih razumeti, da jim človeško spodrsne, nam pa tega nihče ne omogoči.

Prazna obala. In zakaj bi morali ploskati prazni obali ob našem morju? Je kdo pomislil, kako nagnetene bodo sprehajalne poti v Ljubljani, kjer je gostota prebivalstva pač večja? Ampak vladnega govornika Jelka Kacina strašno skrbijo ravno Ljubljančani, ker imajo na voljo velik radij in lahko gredo zelo daleč. »Zaradi tega razloga bi lahko Ljubljana prispevala več okuženih,« je dejal. Seveda ima Ljubljana veliko okuženih, vendar umrle »samo« štiri, v nasprotju z majhnim Šmarjem pri Jelšah (25) in Metliko (11), recimo. Pa smo spet pri domovih za starostnike in neutemeljenem zapiranju ljudi v občine. Pri tem pa je Kacinu ušel podatek, da je kar nekaj občin po površini večjih od ljubljanske.

Medtem ko boste lahko od pretekle nedelje naposled le odhajali v drugo občino na vikend, a le če boste imeli nujna vzdrževalna dela (bog ne daj, da greste tja zgolj uživat!), v žepu pa posebno izjavo (?!), bo ustavno sodišče odločalo o zakonitosti prav odloka o omejevanju gibanja na lastno občino.

Pozitivna osebnost tedna: iskreni Gantar. Za nami je tudi teden, ko smo se čudili maskam iz prtičkov in gumic za 800.000 evrov (Saša Lendero je naredila boljše, saj so imele še žičko za nosnik), in spremljali rahle priprave na aplikacijo na naših mobilnih telefonih, s katero bi bilo omogočeno prepoznavanje in opozarjanje ljudi v stiku z okuženo osebo. Po besedah evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona je kaj takega mogoče le na prostovoljni podlagi in samo za zdravstveno oblast. Nikakor pa ne smejo do podatkov, zbranih z aplikacijo, dostopati pravosodna oblast, policija ali komercialne zavarovalnice.

In končno so nam povedali tako iskane podatke o starosti umrlih za koronavirusno boleznijo pri nas. Nacionalni inštitut je na vztrajanje nacionalkinih novinarjev sporočil, da je bila več kot polovica umrlih starejših od 85 let, 13 smrtnih žrtev je bilo starih nad 75 let, devet umrlih je bilo mlajših od 75 let. Najmlajši moški sodi v starostno skupino od 45 do 54 let, najmlajša ženska pa v skupino nad 65 let. 

Zdravstveni minister Tomaž Gantar pa je celo povedal, da število smrti med starejšimi za zdaj ne odstopa od tistih iz let 2018 in 2019. Razlog vidi v dejstvu, da se je letos zmanjšalo število drugih respiratornih okužb, a znanstvenih dokazov za to ni. O respiratorjih pa je povedal tudi to, kar je doslej javno pojasnil samo dr. Matjaž Zwitter (v intervjuju v prejšnji številki). Gantarja bi v primeru slabega scenarija bolj kot število respiratorjev skrbelo zagotavljanje zadostnega števila osebja, ki je usposobljeno delati s temi aparati.