Poleg tega pa še načrt o »veliki ponastavitvi« svetovne gospodarske in politične ureditve. V njem so opisali, kako naj bi zgradili svet, ki bo boljši za vse – čeprav v njem ne bomo lastniki svojega doma in bodo o nas v največji meri odločale korporacije. Kako si torej svet prihodnosti predstavljajo elite?
Srečanje najpomembnejših Zemljanov
Sredi januarja se je v idiličnem švicarskem Davosu zbralo 3.000 najpomembnejših Zemljanov in več tisoč vojakov, da so jih varovali. Znova so se pogovarjali o tem, kako pristopiti k reševanju sveta, ki z vsako novo krizo tone globlje. Zbrali so se pod zastavo Svetovnega gospodarskega foruma in človeka, ki mu predseduje že dolgih 52 let. SGF je leta 1971 ustanovil nemški inženir, ekonomist in profesor Karl Schwab kot nekakšen klub evropskih poslovnežev. Z leti je ta klub prerasel v eno najmočnejših organizacij na svetu, katere člani so tako rekoč vsi najbogatejši in najvplivnejši Zemljani, korporacije, politiki in nekatere nevladne organizacije. Na SGF-jevi spletni strani lahko preberemo, da je cilj organizacije oblikovati globalne, lokalne in gospodarske agende, po domače, peljati svet na vseh ravneh v smer, ki se jim zdi prava. SGF to počne tako, da podpira posameznike in organizacije, ki delajo v tej smeri, ter organizira srečanja, na katerih razpravljajo o svojih načrtih. Oče mnogih idej in vizij, ki jih podpira SGF, je Schwab sam.
Najrazvpitejša med njimi je gotovo tista, da »ne bomo imeli ničesar v lasti in bomo srečni«. Obširno jo je opisal v svoji knjigi iz leta 2020, kratek video o tem pa je obkrožil širni splet in sprožil val ogorčenja. Ideja sama po sebi je sicer čudovita. V prihodnosti, kjer bodo viri razdeljeni pravičneje, ljudem ne bo treba imeti toliko fizične lastnine, da bi bili srečni in imeli visok življenjski standard. Namesto kupovanja bi najemali ali delili med seboj.
Nič ne bo vaše in srečni boste
Schwab si je to zamislil nekako tako, kot delujejo, denimo, Uber, Airbnb in Zipcar, pri katerih najamete prevoz, avto ali stanovanje. Že zdaj imajo mnoga mesta programe souporabe virov, kot so knjižnice orodij, skupni vrtovi in izposoja mestnih koles. Ti programi dajejo dostopu prednost pred lastništvom in so bili zasnovani, da bi zmanjšali količino odpadkov ter spodbujali sodelovanje skupnosti. Nekatera podjetja in arhitekti raziskujejo modularna stanovanja, ki dajejo prednost fleksibilnosti in skupnemu prostoru pred lastništvom doma. Na primer, modularne stanovanjske enote je mogoče preprosto premikati in združevati, da ustvarite različne bivalne konfiguracije, medtem ko si posamezniki ali družine delijo skupne prostore, vrtove, igrišča itn. Ideja je lepa, zdrava, okolju prijazna in vse to že samo po sebi organsko raste v skupnostih po vsem svetu. Zakaj se je torej na koncept »ničesar ne boš imel in srečen boš« vsul plaz kritik?
Je koncept namenjen le navadnim smrtnikom? Vabimo vas, da si celoten prispevek preberete v reviji Jana, št. 8, 21. 02. 2023.
