V zadnji dveh tednih so se tla pod nogami tresla vedno bližje Sloveniji. Najprej je grozljiv potres v Turčiji pod ruševinami pokopal na tisoče ljudi, nekaj dni zatem je bil hud potres v Romuniji, čutile so ga tudi sosednje države – Srbi so povedali, da je trajal dolgo, nekateri so poročali o slabosti, vsi pa so bili izjemno zaskrbljeni. Nakar smo potres, k sreči blažji, nikakor pa ne zanemarljiv, začutili tudi pri nas. Njegov epicenter je bil v okolici Krka, tam so ljudje prestrašeni tekali iz zgradb in upali, da se ne bo ponovila pretresljiva zgodba iz Petrinje izpred dveh let. Kaj se dogaja pod našimi nogami?!
Pred nekaj leti je slovenski znanstvenik, doktor fizike, geolog in samostojni raziskovalec Jure Žalohar razvil novo teorijo o napovedovanju potresov, omega teorija jo je poimenoval, in o njej napisal tudi knjigo. Nadejali smo se, da bo to spremenilo dogajanje, da bomo nemara postali bolj pripravljeni na potrese, vsaj v tem smislu, da bi se na predvideni dan lahko zadrževali na varnem ali vsaj ne v dotrajanih zgradbah in blokih, ki so bili pri nas zgrajeni pred letom 1981 in imajo slabšo potresno varnost. Žal njegova teorija (še?) ni zaživela do te mere, da bi državne seizmološke službe na njeni podlagi začele opozarjati na potencialno nevarnost ene najhujših naravnih katastrof. Jurij Pahor, seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), pravi, da seizmologi potresov ne morejo napovedati.
Kar se dogaja, ni nič nenavadnega
Grozljivo je gledati uničene zgradbe, globoke razpoke v tleh, družine, ki iščejo svojce pod ruševinami, kaj šele na lastni koži občutiti tako močan potres, kot so mu bili priča v Turčiji. A tovrstna kruta naravna katastrofa, kot kaže, na teh območjih ni nič nenavadnega. »Turčija leži na enem najbolj potresno ogroženih območij na svetu, za katero so študije turških seizmologov predvidele nevarnost tako močnih potresov. Močne potrese pričakujejo tudi na drugih prelomnih conah Anatolije. V Romuniji so močni potresi prav tako pogosti, predvsem v severovzhodnem delu, kjer potres z magnitudo pet ali več zabeležijo skoraj vsako leto. Med seizmično aktivnejša območja sodi tudi območje Jadranske mikroplošče, kjer lahko pričakujemo potrese, kakršen je bil prejšnji teden na Krku, pa tudi močnejše. Taki potresi so možni tudi v Sloveniji,« brez olepševanja pojasni Jurij Pahor.
So nedavni potresi med sabo kako povezani?
Niso, pravi sogovornik. »Območje nedavnih potresov v Turčiji je od nadžarišča hrvaškega potresa oddaljeno več kot dva tisoč kilometrov. O tem, da močni potresi lahko vzpodbudijo proženje potresov na okoliških prelomih in da bi vplivali na tako veliki razdalji, ni poročil.« Hrvaški seizmolog Krešmir Kuk pa je za medije povedal, da je v tem delu Evrope v zadnjem obdobju mogoče opaziti izrazitejšo seizmično aktivnost.
»Potresi v Romuniji, ki so se zgodili v zadnjih dneh, in potresi na našem območju niso povsem ločeni,« je izjavil za Večernji list. Po njegovem ti potresi niso neposredno povezani s potresi v Turčiji; vsaj ne v smislu, da bi en potres povzročil drugega. »Vendar je Zemljina skorja zaprt sistem, energije in sile se prenašajo. V tem kontekstu nismo popolnoma ločeni od preostale Evrope in Balkanskega polotoka,« je komentiral.
Vabimo vas, da si celoten prispevek preberete v reviji Jana, št. 8, 21. 02. 2023.
