Jutro si še ni dobro pomelo oči, ko se je navsezgodaj, še v trdi temi, h garažnemu tripleksu, s kakršnimi je posejana prestolnica, prikradel voznik, ki tam ni ne lastnik ne najemnik garaže, in priklopil svoj električni avto na napajanje. Je pač srečno odkril nezavarovano vtičnico in zakaj bi človek plačeval, kar se mu ponuja zastonj? Saj lastniki garaž, ki plačujejo elektriko, ne bodo nič opazili. Ampak so. Ko je prišel račun.
Upravnik tripleksa je opazil, da se je poraba elektrike – in z njo stroški – v kratkem obdobju vrtoglavo dvignila, in tudi kmalu ugotovil, zakaj. Nekateri lastniki ali najemniki v garažah polnijo svoja električna kolesa, skiroje, celo hibridna vozila. Garaže nimajo individualnih števcev za elektriko, vsa poraba se razdeli na enake dele, kar pomeni, da si lastniki električnih vozil svoje iskre konje napolnijo zelo poceni, saj jim stroške nevede in povsem neprostovoljno pomagajo kriti drugi lastniki in najemniki. Budne oči so zalotile celo nekoga od zunaj, ki se je prišel napajat na (zanj) povsem brezplačno elektriko. Pozneje, na zboru vreščečih in besnih lastnikov garaž, je nekdo izračunal, da je bilo, tako recimo temu, odtujenih kakšnih osem tisoč kilovatnih ur elektrike. In jih bodo morali lastniki, vsi lastniki, seveda plačati, ne glede na to, kdo jih je porabil, juhu. Najcenejša polnilnica v mestu.
Ampak to še ni vse.
Na koncu ti ostane le pepel
Kraja elektrike je šele začetek te zgodbe o sebičnosti in brezbrižnosti. Električna vozila se zaradi nevarnosti vžiga razen pod strogo določenimi pogoji ne smejo polniti v zaprtih prostorih – čeprav ni izrecno prepovedano, je pa vsekakor odsvetovano –, še celo pa ne na dvanajstih kvadratih v poslopju, ki je bilo zgrajeno pred več kot petimi desetletji, ko so električni avtomobili živeli še izključno v domišljiji piscev znanstvene fantastike. Tipski tripleksi so posejani po vsej Ljubljani, tale, v katerem se dogaja zgodba, je bil zgrajen leta 1970, in čeprav je bila električna napeljava pred nekaj leti obnovljena, ni primerna za polnjenje električnih vozil, še posebej ne po več hkrati. Pa jih ljudje kljub temu zvečer priklapljajo, te svoje hibride, skiroje, električna kolesa, zaklenejo garažo in gredo domov. O nevarnosti, da bi lahko nastal požar, ker se lahko vname bodisi preobremenjena napeljava bodisi baterija vozila, bržkone ne razmišljajo. Pa je zelo resnična: gor in dol po Sloveniji električni avtomobili, kolesa in skiroji med polnjenjem večkrat zagorijo v razigran požar. Ki ga ni preprosto pogasiti, z gasilnimi aparati pa sploh ne. Ogenj bi v tripleksu iz ene garaže zlahka preskočil v drugo, z enega avta na drugega, kajti med garažami je namesto sten samo nekakšna tanka lepenka. In je lahko zelo hitro vsa stavba v plamenih. Z avti vred. Ampak tudi to še ni vse.
Stavba je sicer zavarovana, ampak samo nepremičnina, torej streha in zidovi – premično premoženje, namreč avti, pa ne. Od zavarovalnice tako lastniki uničenih avtomobilov ne dobijo ničesar. Sami morajo tožiti povzročitelja požara. Ampak znova, tudi to še ni vse – tudi če ugotovijo, kdo je zakrivil požar, če ga potem odvlečejo na sodišče in zmagajo, nikakor ni nujno, da bodo razen stroškov in scefranih živcev imeli kaj od tega. Ker če ga toži trideset, štirideset lastnikov, ki jim je uničil avte, je tako rekoč garantirano, da sploh nima dovolj denarja, da bi vse izplačal. Bogataši svojih avtov ne spravljajo v skupnih garažah.
Ni čudno, da so izigrani okradeni lastniki na sestanku z upravnikom pobesneli.
Toda to, kar lastnikom prodaja upravnik, da namreč od zavarovalnice ne bodo dobili ničesar, ni čisto res, imeti mora namreč tudi zavarovanje za odgovornost do tretjih oseb – ki ga ni nič, prav nič omenjal – in bi torej oškodovani lastniki dobili odškodnino iz tega naslova. Poleg tega se dajo police spreminjati, lastniki lahko od upravnika zahtevajo, naj zavaruje tudi premično premoženje v stavbi. Konec koncev so oni tisti, ki plačajo premijo. Škodo krije tudi splošni kasko. Vemo, smo vprasšali zavarovalničarje.
Je to končno vse? Ah, še malo ne.
Uživajte, dokler lahko
Od leta 2035 bodo v prodaji samo še električna vozila – stare avte z motorji na notranje izgorevanje bomo sicer še vedno lahko vozili, dokler končno ne izpustijo duše, novih pa čez kratkih dvanajst let ne bo mogoče več kupiti. Električnih vozil bo torej čedalje več, to pa pomeni, da bo potrebnih tudi čedalje več polnilnic. Z javnimi električnimi polnilnicami smo pri nas vsekakor odlično založeni, trenutno jih imamo celo več, kot jih potrebujemo. Kar pa se lahko hitro spremeni. Zdaj je javnih polnilnic – po približni oceni – 2000 (nihče ni čisto prepričan o natančnem številu), do leta 2025 naj bi jih imeli 7000. Predvidoma.
Tudi zasebne polnilnice postajajo cenejše in vedno bolj dostopne – ampak zanje potrebujete zemljišče, kamor jih lahko postavite. Kar seveda odpira vprašanje, kako naj si pomagajo lastniki blokov brez lastnega parkirišča. Tudi v tripleksih bo vedno več električnih avtov, napeljava v njih bo pa še vedno prešibka, da bi omogočala polnjenje več avtomobilov hkrati. Seveda so tu še javne polnilnice, navala zdaj (še) ni, ampak kaj bo, ko bo vse več električnih avtov in bodo vse bolj zasedene polnilnice? Se bodo ljudje vozili okrog in iskali prosto polnilno mesto? Ali bodo raje čakali v dolgih vrstah? Tako kaže, saj jim drugega ne bo preostalo. Takole čez palec, kakšna tretjina slovenskega voznega parka pripada lastnikom, ki živijo v večstanovanjskih zgradbah (povečini brez lastnih garaž).
Kaj storiti, kaj storiti?
Drago in še dražje
Rešitve so, ampak nobena ni strašansko poceni. Prvo, kar je razkurjenim lastnikom iz te tragične pripovedi plaho predlagal upravnik, je bila namestitev individualnih števcev v vsako garažo. Tako bi vsak plačal samo toliko elektrike, kolikor je zares porabi, vendar pa to ne rešuje vprašanja požarne varnosti.
Zamenjava celotne električne napeljave je še dražja in zatorej skrajno nepriljubljena rešitev. Ki sicer zmanjša, a ne reši v celoti problema požarov.
Tretja rešitev je najbolj zapletena: postavitev lastne polnilnice. Ki je administrativna nočna mora. Nekateri bloki v Ljubljani so že pridobili vsa potrebna soglasja, kar kaže, da je mogoče. Ni pa lahko. Ali hitro. In tega se ne morejo lotiti bloki brez lastniških parkirišč.
Vse naštete rešitve – poleg denarja – zahtevajo tudi čas. Kaj, če sploh kaj, se da ukreniti takoj? Lastniki garaž v tripleksu, ki najverjetneje ni edini s podobnimi težavami, so upravniku naročili, naj izklopi elektriko v vseh individualnih garažah, še vedno pa se prižgejo luči v osrednjem prostoru. Tako je dovolj svetlo, da lahko spravijo avto v garažo in ven – ne da pa se polniti električnih vozil. Preprosto in poceni.
In še to so zapovedali, naj upravnik krajo elektrike prijavi policiji in inšpekciji.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 14. 02. 2023.
