»Najbolj hudo mi je bilo za Alija, petnajstletnega fanta, ki je bil ukleščen pod ruševinami in smo ga reševali kar 36 ur, storili zanj vse, kar smo lahko, potem pa smo ga, žal, morali prepustiti domači ekipi,« je v najinem pogovoru v prejšnji številki Jane povedal Mare Bručan, reševalec in vodnik reševalnih psov, ki se je na prizadeto območje v Turčiji odpravil kot pomočnik vodje madžarske reševalne enote PMA. Kljub temu da jim je v naslednjih dneh uspelo najti še veliko preživelih, izkopali so celo dva otroka, je bil Ali, ta deček z neizmerno voljo do življenja, ves čas nekje v ozadju njihovih misli. »Mu bo uspelo? Bo preživel?«
Nazadnje ga je le dosegla vesela novica: Zgodil se je čudež! Ali je živ, v bolnišnici in v relativno dobrem stanju! Z vodjo madžarske odprave Laszlom Balazsom sta ga obiskala v Istanbulu.
Oče je žal izgubil bitko z življenjem
Z očetom sta bila sama doma, ko se je zgodil prvi potresni sunek, jim je povedal Ali. Ker so potresov vajeni, mu sprva nista pripisovala veliko pozornosti. Ko pa se je začelo tresti, jima je postalo jasno, da je vrag odnesel šalo, in sta začela bežati. Oče je tekel pred Alijem po stopnicah navzdol, ko se je naenkrat ugasnila luč. Medtem ko se je vračal po sina, se je petnadstropna zgradba zrušila. Oče je žal izgubil bitko z življenjem, Ali pa je ostal živ, a z nogami ukleščen v ruševinah. Sam bog ve, kaj mu je rojilo po mislih, ko se je vse skupaj umirilo. Ali ga bodo sploh našli, ga bodo rešili? Bo še kdaj videl svoji sestrici, bratca in mamo? Najverjetneje se mu je odvalil kamen od srca, ko so do njega prišli reševalci. A takrat se je drama, za katero nihče ni vedel, kako se bo končala, pravzaprav šele začela …
Fant z železno voljo
Tako ukleščenega v ruševine ga je našla madžarska reševalna ekipa, katere član je tudi Mare. Pogovarjali so se z njim, ga držali v budnem stanju in pri močeh s požirki vode ter se kar 36 ur trudili, da bi ga odkopali. »Kljub temu da je bil ukleščen, je imel izjemno močno voljo do življenja,« razloži Mare, zakaj je fant vsem tako močno prirasel k srcu. Kljub združenim močem in garaškemu odstranjevanju ruševin ter kopanju po večnadstropnem zrušku hiš jim ni uspelo. Poskušali so še in še. Do fanta so se prebili, izkopati ga pa niso mogli. Razmišljali so, kaj vse bi še lahko storili, a ko so videli, da so naredili vse, kar so lahko, so šli naprej. »Morali smo ga pustiti samega v najtežjih trenutkih, ko je lebdel med življenjem in smrtjo.« To so storili težkega srca, a morali so ostati realni. Izkopavanje so predali vojski in večji reševalni enoti, ki je imela boljšo in močnejšo mehanizacijo.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 28. 02. 2023. Spletna izdaja je na voljo TUKAJ.
