Ne začne se šele s prihodom na prireditev, vrtinec dogodkov jih potegne vase že nekaj ur prej. Šampanjček tu, sprejem tam in pozno popoldne še veliki finale v Cankarjevem domu.
Pred tem pa je »žlahtnih enajst«, kot jih je imenovala, v predsedniški palači sprejela prva predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je bila pred časom, morda ste že pozabili, tudi sama kandidatka za Slovenko leta, takrat še kot informacijskea pooblaščenka. In so ostra novinarska očesa, ki so skozi leta v isto palačo k štirim prejšnjim predsednikom pospremila že mnogo kandidatk za Slovenko leta, takoj opazila, da se v palači pozna ženska roka – »malce ženskega duha dajemo v to zgodbo,« pravi predsednica – še posebej opazen je pri slikah, ki si jih je iz depojev Narodne galerije za svojo pisarno izbrala predsednica države.
Na eni je avstro-ogrska cesarica Sissi. Izbrana z razlogom, je pojasnila prva Slovenka, temeljni kamen predsedniške palače je bil namreč položen prav v času vladavine njenega moža, cesarja Franca Jožefa. Avtorji slik niso slavni slikarji – ker ne gre za imena, gre za vsebino, saj tudi drugi dve sliki, Dama z mečem in Dama s knjigo v predsedniški pisarni nosita sporočilo, ali kot je pojasnila predsednica, ki je citirala dramatika Bertolta Brechta, »knjiga je orožje, vzemi jo v roke.« Preureditev še ni končana, je povedala, pričakuje še novo pohištvo s silhueto Triglava v lesu, ampak tega bodo lahko videle šele kandidatke naslednjega leta, tako kot štiristranski pogled s Triglava, ki bo krasil štiri stene, »in bo kot da sediš na Triglavu. V tej palači mora biti nekaj simbolike, mora biti nekaj Slovenije, slovenske zgodovine.«