Bo namesto vlade epidemijo v Sloveniji lahko razglasila kar Svetovna zdravstvena organizacija? Bo lahko zbirala podatke iz naših zdravstvenih kartonov, odločala o ukrepih in zahtevala digitalne potne liste? Bo odločala o predpisanem zdravljenju, karanteni in tem, koliko zdravil bo na voljo za nas? Bo pri tem lahko prezrla človekove pravice in dostojanstvo? Da, če bo Slovenija podpisala novi Mednarodni zdravstveni pravilnik v obliki, kot je zapisan zdaj.
Pri razsulu v našem zdravstvu, kjer več kot sto tisoč ljudi niti osebnega zdravnika nima, se le malokdo ukvarja s tistim, kar se dogaja na višjih ravneh. Pa bi se morali. Novi Mednarodni zdravstveni pravilnik (IHR), o katerem naj bi Slovenija kot članica Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) razpravljala že v nekaj mesecih, je namreč še kako vreden javne razprave, po mnenju več kot 23.000 Slovencev pa tudi glasovanja državljanov. Toliko jih je namreč že podpisalo peticijo, s katero pozivajo vlado k referendumu o izstopu Slovenije iz SZO. Že lanskega maja jo je dal v javnost prvopodpisani odvetnik Domen Gorenšek, a odziva vlade doslej ni bilo. Januarja je zato na vlado in medije naslovil javni poziv, v katerem piše: »Od vlade Republike Slovenije državljani zahtevamo jasne odgovore, kaj natančno se dogaja v zvezi s pogajanji s Svetovno zdravstveno organizacijo glede priprave novega pravilnika IHR. Z njim se pripravlja državni udar, s katerim bodo, če bo pravilnik v takšni obliki sprejet, državljanom Slovenije poteptane ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine, obenem pa bo zrušena državna ureditev, ki jo določa Ustava RS.«
Na čem temeljijo tako močne besede?
Država nad državo
IHR je pravno zavezujoča pogodba, ki jo morajo spoštovati vse države članice SZO. Po njej morajo poročati o javnozdravstvenih dogodkih, nadzoru in obvladovanju bolezni ter SZO obveščati o nujnih primerih javnega zdravja mednarodnega pomena. V pravilniku je zbran skupen nabor pravil in standardov, ki jih morajo države upoštevati, da bi zaščitile javno zdravje po vsem svetu. Do sem vse lepo in prav. Skupen in usklajen odziv na pandemijo, kot je covid-19, na primer, vsekakor lahko prispeva k temu, da bolezen hitreje obvladamo. A hudič je v podrobnostih. Posebej teh, ki jih prinaša prenovljeni pravilnik. V Zavodu Cisp – Civilni iniciativi slovenskih pravnikov – opozarjajo na daljnosežne posledice, ki iz njega izhajajo. S predlaganimi spremembami bi, pravijo, spremenili splošno vlogo SZO iz svetovalne organizacije, ki daje zgolj priporočila, v upravni organ, katerega razglasi bi bili pravno zavezujoči. S tem bi se države odpovedale svoji suverenosti ne le na področju zdravja, ampak tudi z njim povezanih človekovih pravic. Zakaj bi sicer v novem pravilniku črtali »spoštovanje dostojanstva, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ljudi«, ki so bili zapisani v starem? Generalnemu direktorju SZO bi po novem omogočili nadzor nad proizvodnimi sredstvi s pomočjo »načrta dodeljevanja zdravstvenih proizvodov«, ki bi od razvitih držav pogodbenic zahteval dobavo proizvodov za odzivanje na pandemijo v skladu z navodili. SZO bi imela pooblastilo, da lahko zahteva zdravniške preglede, dokazila o preventivi, dokazila o cepljenju ter izvaja sledenje stikom, karanteno in zdravljenje. Uvedli bi sistem svetovnih zdravstvenih potrdil v digitalni ali papirni obliki, vključno s potrdili o testih, cepljenju, izvajanju preventive, potrdilu o ozdravitvi, obrazcih za lociranje potnikov in zdravstveno izjavo potnika. To bi seveda vodilo v razkritje osebnih zdravstvenih podatkov. SZO bi po novem imela tudi veliko večjo moč in pravico do cenzure informacij, za katere bi precenila, da so napačne in škodljive – beri: kritična mnenja bi še lažje utišali. Novi pravilnik predvideva tudi, da bi države morale zagotoviti infrastrukturo IHR na vstopnih točkah. Poleg nacionalnih odborov to lahko pomeni tudi točko na meji, kjer bi preverjali vaš digitalni zdravstveni potni list. Med pomembnimi novostmi je tudi ena, ob kateri se še posebej dvignejo obrvi tistim, ki SZO očitajo, da že dolgo ne gre več toliko za zdravje ljudi kot za zaslužke korporacij. Po novem pravilniku bi namreč lahko preusmerili neopredeljene milijarde dolarjev v farmacevtski bolnišnično-industrijski kompleks za nujne primere.
Kritike novega pravilnika SZO pa niso zrasle na slovenskem zelniku. Ogorčenje povzroča po vsem svetu. Francis Boyle, profesor mednarodnega prava na Univerzi v Illinoisu, avtor več učbenikov mednarodnega prava in strokovnjak, ki je pripravil osnutek ameriškega protiterorističnega zakona o biološkem orožju, opozarja, da še nikoli ni bral pogodb mednarodnih organizacij, ki bi bile tako popolnoma totalitarne, kot so novi predpisi IHR. »Tako predpisi IHR kot sporazum SZO so zasnovani posebej za izogibanje nacionalnim, državnim in lokalnim vladnim organom, ko gre za pandemije, zdravljenje pandemije in tudi cepiva,« pravi. »Nikoli nisem videl česa takega, pa sem pri svojem delu bral pogodbe mednarodnih organizacij, ki segajo od prve haaške mirovne konference leta 1899 pa vse do danes.« Prepričan je, da so nova pravila v nasprotju s konvencijo o mednarodnih pogodbah in namenjena izključno enemu cilju – prevzemu nadzora nad suverenostjo držav.
Največji podporniki SZO so velika farmacevtska podjetja
Svetovna zdravstvena organizacija je tudi sicer že dolgo tarča številnih kritik, predvsem zaradi sredstev, ki jih prejema od farmacevtskih podjetij. Ustanovljena je bila leta 1948 kot posvetovalna institucija, brez finančnih interesov, ki se je financirala izključno iz članarin držav članic. Danes se SZO financira iz dveh glavnih virov: članarin držav članic, ki pokrijejo manj kot 20 odstotkov vseh finančnih virov, in prostovoljnih prispevkov držav članic ter zasebnih donatorjev. Večino denarja dobi iz prostovoljnih prispevkov držav članic, drugi pomemben vir pa so donacije fundacij, korporacij in posameznikov. SZO raziskave, razvoj in zdravstvene politike pripravlja v sodelovanju s številnimi farmacevtskimi podjetji, vključno z nekaterimi največjimi svetovnimi akterji v industriji. Samo med pandemijo covida-19 je organizacija prejela deset milijonov evrov od Pfizerja, 20 milijonov evrov od podjetja Gilead Sciences, 50 milijonov evrov od podjetja Johnson & Johnson, 1,6 milijona od Novavaxa, 20 od Moderne in 250 od podjetja Roche.
To seveda napeljuje k pomislekom o navzkrižju interesov in obtožbe, da te vezi vplivajo na odločanje organizacije. Nekateri kritiki trdijo, da ta razmerja povzročajo spodbujanje farmacevtskih rešitev namesto javnozdravstvenih ukrepov ter spodkopavajo neodvisnost in verodostojnost SZO. SZO se je zapletla že v nekaj primerov navzkrižja interesov. Leta 2005, med pandemijo gripe, se je razkrilo, da je podpisala pogodbo z Rochejem, vodilnim proizvajalcem protivirusnih zdravil, in z njo podjetju v primeru pandemije dala ekskluzivni dostop do strokovnega znanja in virov organizacije. Leta 2009 je bila Svetovna zdravstvena organizacija kritizirana zaradi tesnega sodelovanja s farmacevtskimi podjetji, vključno z Rochejem, pri odzivu na pandemijo prašičje gripe, pri čemer so nekateri trdili, da je to povzročilo pretirano diagnosticiranje in pretirano zdravljenje bolezni.
SZO se sooča tudi s kritikami zaradi tesnega odnosa s proizvajalci cepiv, vključno z GlaxoSmithKline in Pfizer, ki so zagotovili sredstva za dejavnosti organizacije, povezane s cepivi. To je povzročilo pomisleke glede nepristranskosti priporočil SZO o varnosti in učinkovitosti cepiva. Če bi človek še razumel navezo s farmacevti, pa so toliko bolj nedojemljive povezave s tobačno industrijo, zaradi česar kritiki trdijo, da je tobačna industrija uporabila svoj vpliv za omehčanje ali blokiranje politik Svetovne zdravstvene organizacije, ki naj bi zmanjšale uporabo tobaka, kot so omejitve oglaševanja, promocije in sponzorstva. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je, denimo, prišlo na dan, da je tobačna industrija poskušala vplivati na izid Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom, prve globalne pogodbe o javnem zdravju, z zagotavljanjem sredstev za raziskave, sponzoriranjem dogodkov in lobiranjem proti strožjim ukrepom za nadzor.
Veliko želje po moči, malo izboljšav glede zdravja
Pri vseh teh pooblastilih in širjenju moči, ki jo SZO želi imeti v prihodnosti, pa zdravstvena stroka meni, da v novem pravilniku ni kaj dosti takega, kar bi v morebitni naslednji pandemiji dejansko preprečilo obolevanje in smrti. Nigerijska nevladna organizacija Equity International Initiative opozarja, da bo nova SZO še posebej nevarna za dežele tretjega sveta, kjer ima že zdaj ogromen vpliv: »Stalna misija Združenih držav pri SZO je predložila čuden predlog za spremembo več členov IHR. Če upoštevamo naslov in uvod v besedilo predloga, bi domnevali, da je predlog namenjen dobrobiti vseh in pripravi sveta na prihodnje izbruhe globalnih okužb,« so zapisali.
»Če pa beremo med vrsticami, je jasno videti preobrazbo SZO v totalitarno telo s pooblastili, ki presegajo svetovne meje pod pretvezo boja proti izbruhu okužbe. Natančna študija besedil zelo jasno kaže, da te spremembe ne ponujajo ničesar v smislu krepitve pripravljenosti SZO in odziva na nujne zdravstvene primere.« Equity International Initiative opozarja, da bi novi pravilnik nedvomno uporabili močni narodi in korporacije za vsiljevanje zdravil, cepiv in ukrepov državam tretjega sveta. Skrbi jih tudi možnost, da lahko SZO samovoljno razglasi izredne zdravstvene razmere v državi, četudi se ta s tem ne strinja.
O novem pravilniku in delovanju SZO na splošno ima precej kritičnega povedati tudi Iniciativa slovenskih zdravnikov, skupina zdravnic in zdravnikov, ki želijo ohraniti ugled in opravljanje poklica na visoki etični, moralni ter strokovni ravni, kot se opišejo. Poleg vsega, o čemer smo že govorili, opozarjajo na to, da je SZO že leta 2009 spremenila definicijo, ki določa, kdaj se lahko razglasi pandemija in uvedejo ukrepi za preprečevanje. Pred letom 2009 so lahko pandemijo razglasili le, če se je nalezljiva bolezen hitro širila na več kontinentov in če je povzročila zelo veliko število hudo obolelih in izjemno visoko smrtnost. V novi definiciji so črtali »veliko število težko obolelih in izjemno visoko smrtnost«. Na ta način je SZO razširila svoja pooblastila in lahko pandemijo razglasi že pri običajnih sezonskih virozah. Poleg tega je SZO leta 2020 spremenila definicijo čredne imunosti. Po prejšnji se je čredna imunost lahko razvila s prebolevanjem ali cepljenjem, kar pravi tudi znanost, po novi definiciji pa samo s cepljenjem. Leta 2021 je SZO spremenila tudi definicijo cepiv, ki ne ustreza doslej veljavni definiciji sestave cepiv in načinu njihovega delovanja. S tem SZO odpira možnost uvedbe različnih medicinskih preparatov in postopkov, ki z učinkom cepiv nimajo nič skupnega, pravijo v iniciativi.
Mednarodni zdravstveni pravilnik (IHR) je pravno zavezujoč za vse države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). IHR je pogodba, ki vzpostavlja globalni okvir za preprečevanje, odkrivanje in odzivanje na grožnje javnemu zdravju ter izredne razmere mednarodnega pomena.
»Posledice teh sprememb so številne možnosti zlorab, npr. uvedba obveznega cepljenja ne zaradi medicinskih, ampak zaradi finančnih interesov, ter uvedba medicinskih preparatov z nižjim varnostnim standardom, in to v situacijah, ko to ni zares nujno. Za registracijo cepiv so namreč določeni bistveno nižji varnostni standardi kot za druge medicinske preparate. To omogoča uvajanje novih preparatov in tehnologij pod nazivom »cepiva«, kar je lažje in cenejše za proizvajalca. Pri tem je žrtvovana varnost uporabnikov,« so še zapisali. Zato pozivajo vlado, naj Slovenija izstopi iz SZO, ki ne sledi več nekdanjim smernicam dela in »so se je polastile korporacije in mega kapital«.
Vse napisano je seveda plodna podlaga za brstenje teorij zarote, ki vidijo novi pravilnik kot zahrbten način, da pod krinko skrbi za zdravje, SZO postane podlaga za svetovno (nad)vlado, ki bo uvedla nov svetovni red, požrla suverenost držav in dokončno vzpostavila vladanje kapitala nad ljudmi. Tudi če pustimo te ob strani in vzamemo novi IHR kot dokument z iskreno najboljšimi nameni skrbeti za zdravje ljudi po vsem svetu, ostaja dejstvo, da so vzvodi moči, ki jih SZO z njim prepuščajo države podpisnice, izjemno veliki in morebiti v nasprotju z mednarodnimi konvencijami ter slovensko ustavo. Pred podpisom je zato vsaj široka javna razprava higienski minimum. Govorimo namreč o predajanju državne suverenosti na tako pomembnem področju, kot je varovanje zdravja in ob njem tudi odločanje o človekovih pravicah. To pa, kot pravi Gorenšek, ni nekaj, o čemer lahko s svojim podpisom odloči en sam minister.
Kaj je namen SZO?
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je specializirana agencija Združenih narodov (ZN), ki je namenjena dviganju ravni globalnega zdravja in dostopa do zdravstvenih storitev. V ta namen sodeluje z vladami, zdravstvenimi organizacijami in drugimi partnerji pri spopadanju z najbolj perečimi zdravstvenimi izzivi na svetu. SZO ta cilj zasleduje z zagotavljanjem tehnične pomoči in podpore državam, izvajanjem in podpiranjem zdravstvenih raziskav, razvojem in spodbujanjem zdravstvenih politik ter določanjem mednarodnih zdravstvenih standardov. SZO zagotavlja tehnično podporo državam članicam za nadzor širjenja nalezljivih bolezni, kot je covid-19. Na primer zagotavlja smernice za nadzor bolezni, preiskavo primerov in sledenje kontaktom ter uporabo osebne zaščitne opreme in drugih ukrepov za preprečevanje okužb. Državam članicam nudi podporo pri razvoju zdravstvenih politik, krepitvi zagotavljanja zdravstvenih storitev in izboljšanju financiranja zdravstva. Izvaja programe usposabljanja za zdravstvene delavce in zagotavlja tehnično podporo državam članicam v izrednih zdravstvenih razmerah.
Prispevek je bil objavljen v reviji Jana, št. 6, 07. 02. 2023.
