Osamljenosti vse več, ne bo se izkoreninila sama
Bi pomagali osamljenemu sosedu? Osamljenost dobiva razsežnost epidemije po vsem svetu, kažejo raziskave in praksa. Tudi v Sloveniji jo izkuša čedalje več ljudi.
Tako starejših, zlasti tistih brez socialne mreže, kot tistih, ki jih pestijo zdravstvene težave, pa mladi in vse generacije vmes. Nepravično bi bilo reči, da podpore in pomoči ni. A kaj ko do nje pogosto najtežje pridejo prav tisti, ki jo najbolj potrebujejo.
Minister za osamljenost
Problem je tako velik, da imajo, denimo, v Veliki Britaniji že od 2018 ministra za osamljenost, ki skrbi za razvoj nacionalne strategije, merjenje osamljenosti, vključevanje lokalnih skupnosti, zdravstva, kulture in celo prometa. Preprečevanje osamljenosti je vgrajeno v politike staranja, duševnega zdravja in skupnosti. Raziskava je namreč pokazala, da se vsak deseti Britanec počuti osamljenega ter da večina starejših od 75 let živi sama, približno 200.000 oseb tako zelo izolirano, da tudi po več kot mesec dni ne spregovorijo z nikomer.
2021., po valu samomorov med pandemijo, so ministra za osamljenost uvedli tudi na Japonskem. Poleg staranja prebivalstva in osamljenosti med starejšimi se namreč v deželi vzhajajočega sonca srečujejo tudi s pojavom ekstremne izoliranosti med mladimi. Imenujejo jih hikikomori. Ti se iz družbe praktično popolnoma umaknejo in se za več mesecev ali celo let zaprejo v svoj dom oziroma sobo, ne obiskujejo šole, ne hodijo v službo in imajo zelo omejene ali nikakršne socialne stike. Ne gre nujno za duševno bolezen, temveč za kompleksen socialni in psihološki pojav, povezan z občutki pritiska, neuspeha, sramu, anksioznosti in preobremenjenosti z družbenimi pričakovanji. Pojav so sicer prvi prepoznali na Japonskem, a se v različnih oblikah pojavlja tudi drugod po svetu.
V Sloveniji ministrstva nimamo, a nepravično bi bilo reči, da nimamo široke mreže psihosocialne pomoči, namenjene krepitvi stikov med ljudmi in vključevanju v družbo. Torej podpore, namenjene tudi ali predvsem osamljenosti in izolaciji. Na voljo so programi in dejavnosti v domovih za ostarele, v mladinskih centrih, v medgeneracijskih društvih, društvih upokojencev, društvih v podporo duševnemu zdravju ter mnogih drugih. Nimamo pa sistemskega pristopa, ki bi vse skupaj povezal v rdečo nit in poskrbel, da bi se osamljenosti lotili celostno in s tem najučinkoviteje kot lahko.
Sočutni Frome – model, ki bi ga morali posnemati
Kako veliko lahko naredi že relativno majhen projekt, kaže zgodba zdravnice Helen Kingston iz angleškega mesteca Frome.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 20. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
